Preostali trije so še vedno v bližini letališča v Kabulu, kjer se vojska pripravlja in ureja njihovo evakuacijo z območja, je povedal podpredsednik vlade Matej Tonin. Informacij o njihovi identiteti in zakaj so bili v času nemirov v Afganistanu, Tonin ni želel razkriti.

"To nam je trenutno glavna prioriteta, da poskrbimo za svoje lastne državljane," je pojasnil Tonin.

Z zunanjega ministrstva so v zvezi s tem sporočili, da "so osebe s slovenskim državljanstvom, ki se umikajo iz Afganistana, zaposlene pri različnih delodajalcih in uporabljajo njihove protokole za odhod iz te države". Na MZZ-ju so dodali, da jih za zdaj za pomoč ni zaprosil nihče.

Kot je še povedal Tonin, je Slovenska vojska v Afganistanu sodelovala z italijansko, zato so prevajalce in drugo osebje najemali prek Italije. Afganistanski sodelavci Slovenske vojske so že imeli možnost, da se skupaj s svojimi družinami umaknejo na varno skupaj z italijansko vojsko, kar da je velika večina izkoristila.

Nekateri so medtem upali na izboljšanje položaja in te možnosti niso izkoristili, zato so trenutno še v Afganistanu. Obrnili so se na Slovenijo, ki v zadnjih dnevih intenzivno ureja logistične podrobnosti, da bi jim omogočila varen umik iz države, medtem ko se stvari iz ure v uro spreminjajo, je še dejal Tonin.

"Naše sporočilo tem ljudem je, da jih ne bomo pustili samih, da bomo v Sloveniji izpeljali vse potrebne procese, da bomo zadeve tudi pravno uredili v povezavi z azilom in preostalimi stvarmi, ko bo primerno časovno okno in ko bomo imeli primerne logistične zmogljivosti, bomo tudi naredili premik najprej v eno drugih varnih držav, potem pa tudi naprej v Slovenijo," je še dejal Tonin.

Natančnih informacij o slovenskih sodelavcih v Afganistanu zaradi varnostnih razlogov ni želel razkriti, je pa zagotovil, da Slovenska vojska pozna njihova imena, priimke, lokacijo in njihovo natančno število, ki naj ne bi bilo višje od 20.

"Po moji oceni je celotno svetovno javnost, pa žal tudi obveščevalne službe, presenetilo dejstvo, da so tako hitro razpadle praktično vse afganistanske institucije, vključno z vojsko, in se stvari iz ure v uro poslabšujejo. To tudi povzroča neštete težave pri logistiki," je še dodal.

Tonin je prav tako poudaril, da se v odgovornost za tako zgrešene ocene obveščevalnih služb o dogajanju v Afganistanu ne bi spuščal, saj da to ne spremeni trenutne situacije, s katero se svet spoprijema.

Sorodna novica Biden: Ameriške sile ne morejo storiti tistega, česar ne storijo Afganistanci

Nevladniki pozivajo k umiku sodelavcev SV

Nevladne in humanitarne organizacije vlado pozivajo k sprejetju sklepa o takojšnjem umiku oseb, ki so v Afganistanu podpirale in sodelovale s Slovensko vojsko, ter njihovih družinskih članov, so danes sporočili iz Centra za pravno varstvo človekovih pravic in okolja.

"Ob umiku so zahodne sile prebivalstvo Afganistana prepustile oblasti, ki zanika pravice žensk, otrok in ranljivih; zanika vsako ravnanje, ki ni v skladu s strogimi načeli in pravili talibanov in ne dopušča drugačnega ravnanja ali mišljenja. Poleg tega so bili ob umiku sami sebi prepuščeni tudi vsi sodelavci in podporniki zahodnih sil, vključno s sodelavci Slovenske vojske," so zapisali v sporočilu za javnost.

Vlada oz. ministrstvo za obrambo naj nemudoma pripravi seznam sodelavcev in drugih oseb, ki so nudile podporo Slovenski vojski, članov nevladnih organizacij, ki so sodelovali s slovenskimi organizacijami in podjetji in so zaradi tega lahko ogroženi, prav tako njihovi družinski člani, so navedli.

Da se omogoči čim hitrejši in preprostejši prihod oseb v Slovenijo, lahko pristojni organi uporabijo schengenski zakonik, ki omogoča izdajo vizuma iz humanitarnih razlogov ali zaradi nacionalnega interesa.

Zakaj je afganistanska vojska tako hitro razpadla?

Kaj čaka Afganistan zdaj, ko so talibani prevzeli oblast, je še prezgodaj napovedovati, je v izjavi za medije ocenil poveljnik 1. brigade Slovenske vojske, polkovnik Boštjan Močnik, ki je bil sam dvakrat poveljnik slovenskega kontingenta v tej državi. Usposobljenost afganistanske vojske pa je bila v času njegovega delovanja visoka, je pojasnil.

"Lahko suvereno potrdim, da so bile te enote po štirih letih bistveno bolje opremljene in tudi usposobljene. Bile so pripravljene popolnoma samostojno delovati na območju odgovornosti," je povedal polkovnik Močnik. Tudi morala Afganistancev je bila visoka, je dodal.

O tem, kako je mogoče, da so afganistanske sile zdaj tako hitro razpadle in talibanom predale Afganistan teko rekoč brez odpora, ni želel špekulirati. "Osebno ne bi govoril o nekem razpadu, ampak bi se raje vprašal, kaj si Afganistanci dejansko želijo. Če bi poskušali razumeti, kako se v tej državi živi najmanj od leta 1974, je treba razumeti, da večina prebivalstva, mlajšega od 45 let, živi v nenehni vojni. Ali je to, kar gledamo zdaj v Afganistanu, tudi odziv družbe, bo povedal čas," je dejal.

"Toliko let vojne v ljudeh verjetno prikliče neizmerno željo po miru, ko ni žrtev, pohabljenosti, razdrtih družin," je dejal Močnik. "Ali bo Afganistan to postal, pa danes ne vemo," je sklenil.

"Umik, ki zaveznikom ni v čast"

Predsednica odbora DZ-ja za zunanjo politiko Monika Gregorčič je dogajanje v Afganistanu na Twitterju pospremila z besedami, da gre za umik, ki zaveznikom ni v čast. Po njenem mnenju je najbolj tragično, da bodo ženske in otroci na milost in nemilost prepuščeni talibanskemu režimu, veliko Afganistancev pa se bo izselilo, tudi v Evropo, je zapisala.

"Talibani so se po predaji vladnih sil skoraj brez boja vojaško še okrepili z najsodobnejšim orožjem," je na Twitterju ugotavljala predsednica odbora za zunanjo politiko.

Letališče v Kabulu je sicer ponoči preplavila množica ljudi, ki skušajo najti letalo za umik iz države, potem ko so talibani v nedeljo brez odpora zavzeli prestolnico in prevzeli oblast v državi. Z letališča v Kabulu prihajajo dramatični posnetki z množico več tisoč ljudi na prostoru med letali. Med drugim so ljudje tekli ob letalu ameriške vojske, ko se je to že vozilo po stezi. Nekateri so se skušali ob strani oprijeti letala.

V Kabulu na ulicah že patruljirajo talibani, vzpostavili so tudi nadzorne točke. Po mestu se vozijo v policijskih in vojaških vozilih.

Odzivi politike

Politične stranke so se v današnjih odzivih na zaostrene razmere v Afganistanu večinoma s kritiko ali razočaranjem ozrle na dolgoletno prisotnost zahodnih sil v tej državi in prizadevanja za preobrazbo družbe. Zaskrbljeni zaradi razmer v večini strank opozarjajo, da mora tudi Slovenija pomagati ljudem, ki bežijo iz Afganistana.

Premier Janez Janša pa je na Twitterju označil razmere v Afganistanu za največji poraz za zvezo Nato v zgodovini. Dodal je, da smo kot del zavezništva zanj soodgovorni.

Sorodna novica Predsednik Gani pobegnil iz države, talibani zasedli predsedniško palačo v Kabulu

Kot je pojasnil vrhovni poveljnik obrambnih sil in predsednik Slovenije Borut Pahor, gre pri teh Afganistancih za osebe, s katerimi so pripadniki Slovenske vojske tesno sodelovali in ki so prispevale k uspešnemu in varnemu izvajanju njihovih nalog. Ker so zaradi tega po mnenju Pahorja njihova življenja v sedanjih razmerah v Afganistanu ogrožena, predsednik republike podpira prizadevanja za evakuacijo, pomoč in nastanitev teh oseb, vključno z njihovimi družinami. "Vlada mora v sodelovanju z zavezniki sprejeti ukrepe za varnost in ustrezno ureditev njihovega položaja, kar je zaradi nastalih in hitro se spreminjajočih razmer zelo zahtevna naloga," je poudaril.

Koordinator Levice Luka Mesec ugotavlja, da so talibani po 20 letih zahodnega posredovanja v Afganistanu v bistvu močnejši, kot so bili takrat, ko so zahodne sile tja prišle. To je po njegovem mnenju še en argument proti zahodnim posegom v tretjih državah. Po besedah Mesca se mora Slovenija zavedati, da je bila soudeležena v intervencijah v Afganistanu in za tamkajšnjo katastrofo nosi odgovornost. Zato moramo ljudem, ki so iz Afganistana že pribežali v Slovenijo ali pa zdaj bežijo iz Kabula, po njegovem prepričanju ponuditi azil. "Teh ljudi, ki so po navadi tudi pomagali zahodnim zaveznikom, zdaj slednji, vključno s Slovenijo, ne morejo pustiti na cedilu," je v današnji izjavi opozoril Mesec.

Poslanec LMŠ-ja Nik Prebil meni, da bi Slovenija, Evropa in ves svet morali biti zaskrbljeni nad kaotičnimi razmerami v Afganistanu. V LMŠ-ju so razočarani nad tem, da so se prizadevanja za preobrazbo afganistanske družbe, tudi prizadevanja Slovenije, končala tako klavrno. "Zahod je odigral slabo vlogo. 20-letna prizadevanja ne le ZDA, ampak tudi celotnega EU-ja in Nata so se končala v 10 dneh," je spomnil Prebil.

V LMŠ-ju pričakujejo, da bo Slovenija dejavno pomagala tistim, ki so v Afganistanu pomagali zavezniškim silam. Prav tako pričakujejo, da bo Slovenija v okviru EU-ja dejavno pristopila k prebežniškemu vprašanju, ki bo zaradi razmer tudi nastalo.

Podpredsednik SD-ja Matjaž Nemec opozarja, da mednarodna skupnost, EU in z njo Slovenija ne smejo gledati stran ob dogajanju v Afganistanu. "Slovenija kot predsedujoča Svetu EU-ja ima pri tem posebno odgovornost. Nujno je treba zaščititi civilno prebivalstvo, zlasti ženske, dekleta in manjšine, in zagotoviti temeljno spoštovanje človekovih pravic," je dejal. Opozoril je, da smo dolžni poskrbeti za ljudi, ki so v Afganistanu delali za SV, in z drugimi državami članicami solidarno tudi za sodelavce misije EU-ja. Vlado Nemec poziva k sodelovanju v skupnih mednarodnih prizadevanjih, da se tujim in afganistanskim državljanom omogoči miren odhod iz države. Mednarodna skupnost naj sporazumno zagotovi stabilizacijo razmer in potrebne mirovne pogovore, ki bodo omogočili dolgotrajno politično rešitev in pogoje za varno in mirno življenje ljudi v Afganistanu, še poziva Nemec.

Po besedah poslanca SAB-a Andreja Rajha gre za veliko odgovornost mednarodne skupnosti. "Očitno 20-letna prisotnost zavezniških sil v Afganistanu in urjenje tamkajšnjih sil nista bila učinkovita," je dejal. Pričakuje enoten odziv EU-ja in v tem sklopu Slovenije. Če obstaja možnost, da ljudem pomagamo, je po njegovih besedah to naša moralna dolžnost. Odgovornost vlade je, da – če je le mogoče – pomaga tistim, ki so v Afganistanu pomagali našim silam, je dodal. Po besedah Rajha pa so razmere v Afganistanu tudi opomin za BiH, da se mednarodna skupnost iz te države še nekaj časa ne sme umakniti.

"Trenutno dogajanje v Afganistanu je dokazalo, da vojske ZDA, Nata in vseh sodelujočih držav niso vredne piškavega oreha. Le kaj mi delamo zraven," je že v nedeljo tvitnil prvak SNS-a Zmago Jelinčič. "Dogovor med ZDA in Albanijo ter Makedonijo o sprejemu Afganistancev je del širšega ameriškega načrta destabilizirati Evropo. Sorosevim načrtom uničiti Evropo se moramo upreti! Nikakor nobenih Afganistancev v Slovenijo," pa je danes dodal Jelinčič.

V DeSUS-u menijo, da je bila navzočnost Nata v Afganistanu ključna za zagotavljanje nemotenega in uspešno izvedenega mirovnega procesa: "Z žalostjo se lahko spomnimo preteklega ozkogledega pozivanja nekaterih političnih strank v Sloveniji, ki so zahtevale umik tudi enot Slovenske vojske iz Afganistana. Izkazalo se je, da je bil odhod držav prezgoden, kar bo v prihodnje povzročilo dodatno destabilizacijo v regiji." Nato bo zdaj po njihovem mnenju pred eno izmed najtežjih preizkušenj. Zaskrbljeni so zaradi poročil o nasilju in grobih kršitvah človekovih pravic nad civilnim prebivalstvom v Afganistanu ter od mednarodne skupnosti pričakujejo konkretne odzive.

Poslanec NeP-a Branislav Rajić pa je za STA ocenil, da so dogodki v Afganistanu najbolj klavrn konec izvoza demokracije. "Ko mirovniki odidejo in se 20-letni napori sesujejo v prah, se vidita ves absurd in hinavščina mirovniških vzgibov. Slike ljudi, ki se obešajo za letala na kabulskem letališču, so grozljive, a manj od tega, kar čaka cele generacije afganistanskih deklic, ki bodo s posilstvi rojevale nove naraščaje skrajnežev, brez dostojanstva in prihodnosti, verjetno nezavedne ponižanja, ki jim je storjeno," je navedel. Odločitev za umik iz Afganistana je bila po njegovih besedah nepremišljena. Po njegovem mnenju so nujni takojšnja akcija Nata za povrnitev v predhodno stanje, interventen sprejem beguncev in pozornost na speče celice v Evropi.