Sorodna novica Polkovnik Močnik: Afganistanska vojska je bila dobro pripravljena

Pristali naj bi že prvi ameriški letali z vojaki in vojaško opremo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tako naj bi pomagali vzpostaviti varnost na letališču.

Po navedbah ameriškega generalmajorja Hanka Taylorja so nadzor nad vojaškim in civilnim letalskim prometom z mednarodnega letališča Hamida Karzaja prevzele ZDA. V Kabulu je že približno 2500 pripadnikov ameriških vojaških sil, do konca dneva naj bi jih bilo že do 3500. Ti bodo pomagali organizirati evakuacijo več tisoč Američanov in njihovih afganistanskih sodelavcev.

Na letališču v Kabulu je že pristalo tudi nemško transportno letalo, s katerim bodo izvedli evakuacijo nemških državljanov iz Afganistana, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Nemčija je že poslala več transportnih letal v uzbekistansko prestolnico Taškent, ki je nemško vozlišče za evakuacijo iz Afganistana.

Ameriško obrambno ministrstvo je sicer potrdilo, da se je poveljnik ameriških sil za Bližnji vzhod Kenneth McKenzie v Katarju sešel s člani talibanskega vodstva. Sogovornikom naj bi po poročanju DPA-ja dal jasno vedeti, da bi napad na ameriške sile ali prekinitev operacije evakuacije prek letališča v Kabulu sprožila silovit odziv.

ZDA so še napovedale, da bodo priznale talibansko vlado v Afganistanu le, če bo ta spoštovala človekove pravice žensk iz se izogibala ekstremističnim gibanjem, kot je Al Kaida.

Najmanj osem mrtvih na letališču

Evakuacija z letališča v Kabulu in vsi komercialni poleti so bili predtem začasno ustavljeni, saj je bilo ubitih najmanj osem ljudi. ZDA so tja poslale dodatnih 500 vojakov. Civiliste so poskušali z letališke steze pregnati z opozorilnimi streli s helikopterjev.

Po poročanju BBC-jevega dopisnika naj bi bilo od tam slišati streljanje, ves dan pa so se vrstili grozljivi prizori ljudi, ki skušajo za vsako ceno priti na letala, da bi zapustili državo. Ameriški vojaki naj bi pri tem ubili dva človeka, ki naj bi grozila z orožjem, trije so umrli, ko so se poskušali oprijeti letala ob vzletu, trije so bili povoženi.

Ameriške sile se trudijo ohraniti varnost na letališču, na katero je vdrlo nekaj manj kot tisoč prestrašenih Afganistancev, ki želijo po prihodu talibanov na oblast zapustiti državo in so zavzeli pristajalno-vzletno stezo.

ZDA evakuirajo 30.000 ljudi

Ameriški tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je napovedal, da bodo ZDA na letališču nastanile tretji bataljon vojakov. "V prihodnjih urah nameravamo vzpostaviti mir na letališču," je izjavil Kirby. ZDA so sicer v Afganistan napotile okoli 6000 vojakov. Izpraznili so veleposlaništvo in osebje preselili na letališče. Podobno so storili tudi Britanci. Nad stavbami veleposlaništev obeh držav je medtem zaplapolala talibanska zastava.

Washington želi iz Afganistana umakniti 30.000 ljudi, poleg svojih državljanov tudi afganistanske sodelavce in njihove družine. Iz Afganistana je od nedelje poletelo že več vojaških tovornih letal C-17, ki lahko vsako na krov sprejme več sto ljudi.

Če se razmere na letališču ne bodo umirile, naj bi Washington razmišljal, da bo evakuiral le Američane, in ne tudi Afganistancev, poroča CBS News. Odločitev ameriških uradnikov sicer še ni uradna, vendar "je na mizi".

Guterres: Afganistanci si zaslužijo našo podporo

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri "zatiranju svetovne teroristične grožnje v Afganistanu", potem ko so nadzor nad državo prevzeli talibani. Na hitro sklicani nujni seji Varnostnega sveta ZN-a je poudaril, da si Afganistanci "zaslužijo našo popolno podporo".

"Prihodnji dnevi bodo ključni," je poudaril. "Svet gleda. Ne moremo in ne smemo zapustiti ljudi v Afganistanu," je dodal. Po njegovem mnenju je nujno, da se zaščitijo človekove pravice, predvsem pa pravice žensk in deklic. Talibane je še pozval, naj spoštujejo in varujejo mednarodno humanitarno pravo ter pravice in svoboščine vseh ljudi.

Hamid Karzaj predaja državne posle talibanom

Talibanom medtem državne posle predaja tričlanski svet, v katerem je tudi Hamid Karzaj, nedanji predsednik, ki je vodil državo med letoma 2001 in 2014. Informacijo je za BBC potrdil sam Karzaj, ki je pojasnil, da bo svet pogajalski člen. Poleg Karzaja sta v svetu še vodja stranke Hezb-e islam Gulbudin Hekmatjar, sicer nekdanji vojak, ki se je podal v politiko, in vodja visokega sveta za državno spravo in nekdanji zunanji minister Abdulah Abdulah.

"Najpomembnejši so življenja in varnost Afganistancev, kar je tudi naš cilj. Talibani so mi zagotovili, da bodo imenovali ljudi, ki bodo skrbeli za varnost mesta," je dejal Karzaj in dodal, da "talibani zdaj prevladujejo, upam, da je njihova prevlada v dobro prebivalcev Afganistana dovolj močna".

Aktualni predsednik Afganistana Ašraf Gani je namreč pobegnil v tujino in že priznal zmago talibanov, ki so Kabul zasedli v le desetih dneh.

Gani je sporočil, da se je umaknil, da bi preprečil prelivanje krvi. Kam se je zatekel, ni popolnoma jasno. Po poročanju afganistanskih virov je pobegnil v Tadžikistan, po nekaterih navedbah pa morda v Uzbekistan.

Tiskovni predstavnik talibanov: Kmalu bo jasno, kakšen tip vlade bo imel Afganistan

Talibani sicer obljubljajo mir in služenje narodu. Tiskovni predstavnik političnega urada talibanov Mohamad Naim je dejal, da je vojne v Afganistanu zdaj konec: "Dosegli smo to, kar smo hoteli, svobodo naše države in neodvisnost našega ljudstva." In še: "Nikomur ne bomo dovolili, da našo deželo uporablja za napade na kogar koli, mi ne želimo nikomur škodovati."

Ob tem je pozval k mirnim mednarodnim odnosom. Po njegovih besedah talibani ne želijo živeti v izolaciji. Kmalu bo jasno, kakšen tip vlade bo imel Afganistan, je še dejal.

Tudi evropski državljani bežijo iz države

Evropske države tako kot ZDA poskušajo iz Afganistana hitro evakuirati svoje državljane in tudi tiste Afganistance, ki so jim pomagali med njihovim delovanjem v tej državi. Nemčija je v ponedeljek proti Kabulu poslala novo letalo, podobno tudi Francija, Združeno kraljestvo pa upa, da bo lahko na dan evakuiralo od 1200 do 1500 ljudi.

Na letališču v Rimu je tako pristalo prvo letalo iz Kabula, na katerem je 74 diplomatov, italijanskih državljanov in nekdanjih afganistanskih sodelavcev italijanske vojske. Na krovu letala je bilo okoli 20 državljanov Afganistana, ki so pomagali italijanskemu kontingentu. Italija bo kot naslednje evakuirala tiste Afganistance, ki so nekoč delali za italijansko obrambno in zunanje ministrstvo. V ta namen bo vojska vzpostavila zračni most.

Francija bo medtem svoje državljane in afganistanske sodelavce začela umikati v oporišče v Združenih arabskih emiratih, je sporočila obrambna ministrica Florence Parly.

Poročila o maščevanju talibanov

Talibani naj bi v pogovoru z Moskvo obljubili, da bodo dekliške šole v Kabulu delovale še naprej. Vendar pa se pojavljajo poročila, da naj bi talibani že izvajali maščevalne pohode nad tistimi, ki naj bi bili povezani z afganistansko vlado ali tujimi silami, ali pa tistimi, ki se nočejo popolnoma pokoriti novi oblasti. Tako prihajajo tudi poročila o tem, kako so talibani že odvzeli vse (obljubljene) pravice ženskam in deklicam.

V mestu Balh denimo naj bi bila zaradi neprimernih oblačil ubita ženska, neki moški pa naj bi moral brez čevljev hoditi, dokler ni omedlel, ker je poslušal neislamsko glasbo. Iz države prihajajo tudi poročila o tem, da talibani iščejo nekdanje prevajalce in druge, ki so bili povezani z ameriško vojsko.

Največja evakuacija nemške vojske

Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da Afganistan prestaja "grenke ure". Po njenih besedah so odločitev zveze Nato za umik po skoraj dveh desetletjih posredovanja "nazadnje sprejele ZDA", delno odgovornost za to pa gre pripisati "domačim političnim razlogom".

"Vedno smo rekli, če ostanejo Američani, bomo ostali tudi mi," je dejala glede na vire, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP. Umik vojakov je po njenih besedah sprožil učinek domin, ki je dosegel vrhunec z vrnitvijo talibanov na oblast.

Na zasedanju predsedstva stranke CDU je sporočila, da je Nemčija poslala vojake v Kabul za zagotovitev evakuacije nemških državljanov, diplomatskega osebja in afganistanskih sodelavcev.

Še ena ekipa pa naj bi v Taškentu v Uzbekistanu vzpostavila točko za evakuirane, je poročala nemška tiskovna agencija DPA. Gre za največjo evakuacijo nemške vojske in tudi najnevarnejšo, je v nedeljo zvečer opozorila nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer.

Kitajska pripravljena na prijateljske odnose s talibani

Po vrnitvi talibanov na oblast v Afganistanu je Peking sporočil, da je pripravljen na prijateljske odnose in sodelovanje. "Talibani so večkrat izrazili upanje v razvoj dobrih odnosov s Kitajsko in se veselijo sodelovanja Kitajske pri obnovi in razvoju Afganistana," je povedala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Čunjing.

"Kitajska spoštuje pravico Afganistancev, da neodvisno odločajo o svoji usodi, in je pripravljena še naprej razvijati prijateljske odnose in sodelovanje z Afganistanom," je dodala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Talibane je pozvala, naj zagotovijo "gladek prenos" oblasti in držijo obljubo, da se bodo pogajali o vzpostavitvi "odprte in vključujoče islamske vlade" ter zagotovili varnost Afganistancev in tujih državljanov.

Kitajsko veleposlaništvo v Kabulu po njenih besedah ostaja odprto, čeprav je Peking zaradi vse slabših varnostnih razmer že pred meseci iz države začel umikati svoje državljane. V današnji izjavi je veleposlaništvo kitajske državljane, ki ostajajo v Afganistanu, pozvalo, naj pozorno spremljajo varnostne razmere in se zadržujejo v notranjih prostorih.

Kitajska si z Afganistanom deli približno 76 kilometrov meje. Peking se je dolgo bal, da bi lahko postal strateška točka za muslimansko manjšino Ujgurov v pokrajini Sinkiang. Prejšnji mesec pa se je v Tiandžinu s kitajskim zunanjim ministrom Vang Jijem sešla visoka delegacija talibanov in obljubila, da Afganistan ne bo postal oporišče za skrajneže. V zameno je Kitajska obljubila gospodarsko podporo in vlaganje v obnovo države, še piše AFP.

Ruski veleposlanik v stiku s talibani

Ruski veleposlanik v Afganistanu se bo v torek sešel s talibani. "Naš veleposlanik je v stiku s talibanskim vodstvom, jutri se bo srečal s talibanskim koordinatorjem za varnost," je predstavnik zunanjega ministrstva Zamir Kabulov povedal v pogovoru za moskovsko radijsko postajo Eho. Pogovori naj bi se sicer osredotočili na to, kako namerava skupina zagotoviti varnost za rusko veleposlaništvo v Kabulu.

V nedeljo, ko so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, je Kabulov dejal, da Rusija nima v načrtu evakuacije svojega veleposlaništva, danes pa je napovedal, da bodo del osebja vendarle umaknili. Dejal je še, da se bo Moskva o priznanju nove vlade odločila na podlagi "ravnanja novih oblasti".

Veleposlanik Dmitrij Žirnov je medtem v pogovoru za televizijo Rusija 24 povedal, da so talibani že uvedli "javni red" in varujejo njihovo veleposlaništvo. Rusija si po njegovih besedah želi, da bi bil Afganistan civiliziran, da tam ne bi bilo terorizma in mamil ter da bi imel dobre odnose z drugimi državami po svetu.

Sovjetska zveza je v 80. letih 20. stoletja v Afganistanu bojevala desetletno vojno, v kateri je bilo ubitih do dva milijona Afganistancev, več milijonov jih je moralo zapustiti domove. Umrlo je tudi več kot 14.000 sovjetskih vojakov. Borci iz vrst protisovjetskih mudžahedinov, ki so jih financirali in oboroževali Američani, so v zgodnjih 90. letih sodelovali tudi pri oblikovanju talibanov.

Kremelj je v zadnjih letih večkrat gostil predstavnike talibanov. Ruske oblasti so posebej pozorne, če bi se lahko nestabilnost iz Afganistana prelila na sosednje srednjeazijske države, nekdanje sovjetske republike, kjer Rusija ohranja vojaška oporišča, še piše AFP.

Kritike o slabo upravljanem umiku

Ameriški predsednik Joe Biden, ki je maja napovedal dokončen odhod ameriških vojakov iz Afganistana do konca avgusta, se zdaj spopada s kritikami, da je bil umik slabo upravljan. O tem naj bi med drugim pričalo to, da ZDA hitijo z evakuacijo svojega veleposlaništva v Kabulu le mesec dni po tem, ko je Biden miril bojazni, da bi se lahko afganistanska vlada hitro sesula.

Bidnova administracija sicer poudarja, da je prejšnji predsednik Donald Trump izpogajal lanski dogovor s talibani v Dohi, ki je določil pogoje za dokončen umik ameriške vojske, in da večina ameriške javnosti podpira končanje "večnih vojn".

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je medtem za ABC znova zatrdil, da so ZDA uspele v svoji prvotni misiji, da kaznujejo pripadnike Al Kaide za napade 11. septembra. "Res je tudi, da ni ničesar, česar bi si naši strateški tekmeci po svetu želeli bolj, kot da ostanemo pogreznjeni v Afganistanu še pet, 10 ali 20 let," njegove besede povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Poziv talibanom, naj omogočijo ljudem, da zapustijo državo

Okoli 70 držav na čelu z ZDA je medtem pozvalo talibane, naj pustijo ljudi, da zapustijo Afganistan, če to želijo. "Ti, ki so na položaju moči in oblasti po vsem Afganistanu, imajo odgovornost za zaščito življenj ljudi in lastnine ter za takojšnjo vzpostavitev varnosti in reda," so dodali. "Afganistancem in tujim državljanom, ki želijo zapustiti državo, je treba to omogočiti. Ceste, letališča in mejni prehodi morajo ostati odprti, mir mora biti vzdrževan," so v izjavi pozvale države, med katerimi je tudi Slovenija.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa je talibane pozval k zadržanosti in spoštovanju pravic zlasti žensk in deklic, ki so močno trpele že v prejšnjem obdobju talibanske vladavine. Zaradi položaja v Afganistanu se bo sestal tudi Varnostni svet ZN-a.

Živ spomin na vladavino talibanov v devetdesetih letih

Ljudje se dobro spominjajo vladavine talibanov med letoma 1996 in 2001, ko so vzpostavili strogo različico šeriatskega prava. Ta je med drugim vključevala prepoved dekletom, starejšim od 10 let, da bi obiskovala šolo, in ženskam, da bi bile zaposlene. Moški so morali nositi brade, ženske pa burko. Prepovedani so bili tudi televizija, glasba in kino. Ljudje so bili javno kamenjani zaradi prešuštva.

Skupina se je sicer na severu Pakistana pojavila na začetku 90. let preteklega stoletja, po umiku sovjetskih enot iz Afganistana. Sprva naj bi pretežno paštunsko gibanje vzniknilo v verskih šolah, ki so se financirale pretežno z denarjem iz Savdske Arabije in pridigale strogo različico sunitskega islama.

V poznejših letih so talibani hitro razširili svoj vpliv, zavzeli različne pokrajine v Afganistanu in nazadnje leta 1996 tudi Kabul. Do leta 1998 so nadzorovali 90 odstotkov države.

Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v New Yorku so bili talibani deležni obtožb, da so nudili zatočišče Osami bin Ladnu in skupini Al Kaida. To je tudi vodilo v napad koalicije držav pod vodstvom ZDA na Afganistan, kjer je režim talibanov kmalu padel, a so od takrat talibani postopoma prevzemali nadzor nad deli države.