V Kabulu se je zbralo okoli sto protestnikov, ki nasprotujejo talibanski vladavini. Mahali so z dosedanjimi afganistanskimi rdeče-črno-zelenimi zastavami, kar postaja znak upora proti talibanom, ki imajo belo zastavo z napisom islamske prisege. Protestniki v Kabulu so tudi vzklikali "naj živi Afganistan" in "naša zastava, naš ponos", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Glede na objave na spletnih družbenih medijih so bili podobni protesti tudi v nekaterih drugih afganistanskih mestih. Ponekod so talibani množice razgnali s streli v zrak, v mestu Host pa so uvedli tudi policijsko uro. Prihajajo tudi poročila o smrtnih žrtvah, ki pa jih za zdaj še ni mogoče potrditi.

Večji odpor proti talibanski vladavini naj bi se vzpostavljal v dolini Pandžšir na severu Afganistana, kjer živijo pretežno etnični Tadžiki. O tem je v Moskvi spregovoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je povedal, da odpor organizirata podpredsednik padle afganistanske vlade Amrulah Saleh in Ahmad Masud, sin slovitega poveljnika upornikov proti talibanski vladavini Ahmada Šaha Masuda, ki je bil ubit 9. septembra 2001.

Lavrov se je sicer zavzel za dialog v državi med vsemi nasprotujočimi si silami v Afganistanu, med vsemi etničnimi in verskimi skupinami, da bi preprečili državljansko vojno, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.

Tudi kitajska vlada v Pekingu se je zavzela za dialog v Afganistanu in za vzpostavitev bolj vključujoče vlade. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Hua Čunjing je dejala, da tudi zadnje izjave talibanov nakazujejo, da se Afganistanu morda obeta zmernejša vladavina, in ne tako okrutna, kakršna je bila pred 20 leti.

Biden: Ostali bomo, dokler ne rešimo vseh Američanov

ZDA so medtem iz Afganistana od sobote z letali prepeljale okoli 7000 ljudi, ki bežijo pred talibani, je sporočil ameriški general Hank Taylor. Zmogljivosti še dodatno povečujejo, tudi prisotnost ameriških vojakov, ki skrbijo za nadzor na letališču v Kabulu. Tam jih je 5200, je povedal.

Skupno so ZDA od konca julija iz Afganistana prepeljale že okoli 12.000 ljudi, večino od sobote, ko so zaradi bližanja talibanov začeli povečevati evakuacijska prizadevanja, je pojasnil general.

Samo v zadnjih 24 urah je v Kabulu pristalo 13 velikih vojaških transportnih letal tipa C-17, 12 pa jih je odletelo in s seboj odpeljalo več kot 2000 ljudi.

"Če ostanejo ameriški državljani, bomo ostali, dokler vseh ne rešimo," je dejal ameriški predsednik Joe Biden v svojem prvem intervjuju, odkar so talibani v nedeljo zasedli afganistansko glavno mesto Kabul in prevzeli oblast v državi. To pomeni, da bo ameriška vojska ostala v Afganistanu tudi po 31. avgustu, ki je bil skrajni rok za umik vojakov iz države.

V Afganistanu naj bi bilo od 10.000 do 15.000 ameriških državljanov in približno od 50.000 do 65.000 ameriških zaveznikov (v številke so všteti tudi člani njihovih družin).

Ameriške sile se spopadajo s težavami pri reševanju afganistanskih zaveznikov. Tuje enote so namreč zelo omejene v svojih zmožnostih za varno manevriranje zunaj meja letališča.

Dramatično dogajanje na letališču in okoli njega

Talibani imajo namreč popoln nadzor nad preostalim delom mesta in odločajo, kdo lahko odide in kdo ne. Po navedbah očividcev talibani ljudem ne dovolijo vstopiti na območje letališča, med drugim tudi tistim, ki imajo za to potrebne dokumente. To je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA potrdil tudi nemški general Jens Arit, ki na kraju samem vodi evakuacijo.

Talibani nadzirajo zunanje območje letališča in dostopne poti. In ljudje se morajo najprej prebiti do tega zunanjega območja, kar ni preprosto, je opisal na novinarski videokonferenci nemškega obrambnega ministrstva.

V mestu je namreč uveljavljena prepoved izhodov, ceste so tako rekoč neprevozne, je opisal general. Med ljudmi, ki se skušajo prebiti na letališče, pa vlada strah, da se jim čas izteka.

Tudi sicer je položaj na območju letališča po besedah nemškega generala zelo napet. "V ozadju morda lahko slišite kakšen strel. Vidite lahko preplašene oči Afganistancev in državljanov drugih držav, ki se skušajo prebiti na notranje območje mednarodnega letališča v Kabulu. Vse to je zelo dramatično," je opisal general Arit.

Dodal je še, da skušajo "različni predstavniki" Nemčije zunaj letališča poiskati "naše ljudi", kar je po njegovih besedah enako iskanju igle v kopici sena. Nato pa je treba te ljudi še nekako pripeljati do notranjega, varovanega območja, kar je zelo zahtevno, je opisal Arit.

Na tem "nikogaršnjem ozemlju" med zunanjim in notranjim območjem letališča se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zbralo že več tisoč ljudi, ki upajo, da bodo lahko dobili sedež na katerem od letal, ki zapuščajo Kabul. Promet na letališču sicer poteka kolikor toliko normalno.

Sorodna novica Kako je Slovenija sodelovala v afganistanskih misijah?

Češka uspešno končala evakuacijo

Češka vlada je medtem sporočila, da so uspešno končali evakuacijo svojih državljanov in afganistanskih sodelavcev iz Afganistana. "Vse, ki smo jih hoteli rešiti, smo rešili," je sporočil premier Andrej Babiš. Na varno so prepeljali skoraj 200 ljudi, od tega 170 Afganistancev, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Čehi so iz Kabula opravili tri polete. Ob čeških državljanih so na varno prepeljali tudi afganistanske sodelavce in njihove družinske člane, ki so zaprosili za zaščito pred talibanskim režimom.

Eden od čeških pilotov je ob tem opisal kaotično stanje na kabulskem letališču, kjer potekajo evakuacije iz Afganistana. Letalski promet si urejajo kar letala sama po radijski zvezi. Pristajanje na letališču poteka "na lastno odgovornost". Nadzorni stolp nima radarja. "Kapo dol vsem pilotom, ki so bili tam," je dejal neimenovani češki vojaški pilot.

Talibani streljajo v zrak, tepejo ljudi

Talibani so streljali v zrak in tepli ljudi s puškami, je po poročanju AFP-ja dejal eden od očividcev, ki se je skušal prebiti do letališča. Talibani so potrdili, da so streljali v zrak, da bi pregnali množico.

Letališče je v preteklih dneh preplavilo več tisoč ljudi, ki želijo pobegniti iz države, v kateri so znova zavladali talibani. Kot so sporočili tako predstavniki talibanov kot Nata, je na letališču umrlo 12 ljudi, nekateri so bili ustreljeni ali pa so umrli v stampedu množice. Talibani so ob tem znova zatrdili, da ne želijo škodovati nikomur na letališču.

ZDA so v sredo sporočile, da so se talibani odrekli obljubam, da bodo Afganistancem, ki so sodelovali z Združenimi državami in njihovimi zavezniki, dovolili odhod iz države. "Videli smo poročila, da talibani v nasprotju z javnimi izjavami in zavezami naši vladi blokirajo Afganistance, ki želijo zapustiti državo, da bi prišli do letališča," je opozorila namestnica ameriškega zunanjega ministra Wendy Sherman.

"Pričakujemo, da bodo vsem ameriškim državljanom, vsem državljanom tretjih držav in vsem Afganistancem, ki želijo oditi, omogočili varno pot, brez nadlegovanja," je dodala.

Talibanski voditelji so sicer v zadnjih dneh večkrat zatrdili, da se ne bodo maščevali svojim nasprotnikom. Tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid je v torek dejal, da se bo novi režim "pozitivno razlikoval" od tistega, ki je vladal v obdobju od 1996 do 2001.

Ljudem "grozijo s smrtjo"

Medtem naj bi talibani že krepili iskanje ljudi, ki so delali in pomagali ameriški vojski in silam Nata v Afganistanu, kaže zaupno poročilo Združenih narodov, ki ga je pripravil Norveški center za svetovne analize.

"Talibani izvajajo aretacije posameznikov in jim grozijo s smrtjo ali aretacijo njihovih družinskih članov, če se ne bodo predali talibanom," piše v poročilu omenjenega centra, ki ZN-u posreduje obveščevalne podatke.

Še posebej ogroženi naj bi bili ljudje, ki so imeli položaje v vojski, policiji in obveščevalnih službah. "Talibani so pripravili podrobne sezname posameznikov, še preden so zavzeli vsa večja mesta," piše v poročilu, ki ga je na vpogled dobil BBC.

Talibani poleg tega izvajajo tudi preglede posameznikov, ki želijo zapustiti Afganistan. Nekaterim to tudi dopustijo. Po drugi strani pa vzpostavljajo tudi lastno mrežo obveščevalcev in ovaduhov, še povzema BBC.

Talibani se spopadajo z blokado finančnih sredstev

Medtem pa potekajo pogovori med nekdanjimi člani afganistanske vlade in talibani, ki so prišli na oblast v soboto. Kot so zatrdili, bodo mesto v novi vladi dobili tudi posamezniki iz prejšnje vlade.

Ameriške in druge zahodne institucije so talibanom že onemogočile dostop do državnih finančnih sredstev, kar po mnenju strokovnjakov predstavlja velik pritisk, saj je Afganistan kot ena najrevnejših držav v veliki meri odvisen od tuje pomoči.

Ameriška vlada in ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) naj bi po poročanju ameriških medijev že zamrznili več milijard dolarjev rezerv v denarni enoti afgani. Ameriška vlada naj bi že preklicala pošiljko dolarjev, ki so jo prejšnji teden poslali v Afganistan.

ZDA pa onemogočajo tudi dostop talibanov do vladnih računov, ki jih upravljajo Fed in druge ameriške banke. Skušajo tudi preprečiti, da bi se talibani dokopali do skoraj 500 milijonov dolarjev rezerv pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF).

Ta je sicer v sredo že napovedal, da bo začasno prekinil vso pomoč Afganistanu, saj obstaja negotovost glede priznavanja talibanske vlade. Tudi drugi večji donatorji so že nakazali, da bodo verjetno prekinili financiranje.

Sorodna novica Borrel: "Iz neuspeha misije izgradnje države moramo potegniti nauk"

Na leto pridobijo do 1,5 milijarde dolarjev

Guverner afganistanske centralne banke Adžmal Ahmadi, ki je zbežal v tujino, je v sredo tvitnil, da je v ameriški centralni banki okoli sedem milijard dolarjev rezerv. Dve milijardi rezerv pa je drugod po svetu. "Glede na to, da so talibani na mednarodnem seznamu sankcij, se pričakuje (...) da bodo takšna sredstva zamrznili in da jim ne bodo na voljo," je zapisal.

"Afganistan je zelo odvisen od tuje pomoč. Tuja pomoč je okoli desetkrat višja od tega, kar je uspelo talibanom zbrati z lastnim financiranjem," je povedala strokovnjakinja za Afganistan z inštituta Brookings Vanda Felbag-Brown.

Lani je tuja finančna pomoč predstavljala skoraj 43 odstotkov afganistanskega bruto domačega proizvoda (BDP).

Po mnenju strokovnjakov bi lahko imel finančni pritisk ključno vlogo za Zahod v odnosu s talibani. Talibani večino sredstev dobijo prek kriminalnih dejavnosti, kot je gojenje maka za proizvodnjo heroina in tihotapljenje mamil. Nekaj sredstev dobijo tudi z ugrabitvami in izsiljevanjem. Na tak način naj bi prejeli letno od 300 milijonov do 1,5 milijarde dolarjev, je razvidno iz poročila odbora Varnostnega sveta ZN-a za sankcije iz leta 2020.