Slovenija je bila s svojimi vojaki v okviru vojaških misij v Afganistanu prisotna nekaj več kot 17 let. Sprva je sodelovala v misiji Isaf, ki je veljala za najpomembnejšo mednarodno operacijo Nata doslej, nato pa še v misiji Odločna podpora, ki je bila namenjena urjenju afganistanskih vojakov. Slovenski vojski so Afganistan dokončno zapustili letošnjega maja ‒ zadnji vojaki so se vrnili 20. maja.

Prvi pripadniki Slovenske vojske (SV) so naloge v operaciji Isaf, v kateri so sodelovali vojaki 43 držav, po vladnem sklepu prevzeli marca leta 2004. Torej v času, ko je Slovenija postala polnopravna članica zavezništva NATO (29. marec 2004). Misija Isaf se je sicer končala leta 2014.

Kot je navedeno na spletni strani Slovenske vojske, je bilo največ pripadnikov Slovenske vojske v Afganistanu leta 2011 (v dveh izmenah skupaj 179), v obe operaciji pa je bilo skupaj napotenih skoraj 1400 pripadnic in pripadnikov SV. Vse misije slovenskih vojakov so se končale brez hujših posledic, čeprav je bilo nekaj incidentov.

Slovenski incidenti s talibani

- Prvi resnejši incident v več kot 17-letnem delovanju SV v Afganistanu se je zgodil julija 2005, ko je vojaški terenec Hummer, v katerem so se peljali štirje slovenski vojaki, med patruljo v okolici Kabula zapeljal na mino, ki je eksplodirala. Vojaki pri tem niso bili huje poškodovani. Eden izmed njih, kot navaja SV, je imel pozneje težave s sluhom, vozilo pa je bilo v eksploziji močno poškodovano.

- Maja 2011 je bila v bombnem napadu na sedež skupine za obnovo provinc v Heratu lažje ranjena civilna strokovnjakinja, pripadnica slovenskega kontingenta v Afganistanu. Zaradi detonacije je dobila površinsko rano. Hujših poškodb pa jo je rešilo dejstvo, da je bila ob eksploziji v pisarni za zaprtimi vrati. V napadu je bil sicer uničen velik del poslopja.

- Maja 2012 je bil v Afganistanu ranjen nekdanji vojak SV, ki je delal pri enem od zasebnih varnostnih podjetij.

- Novembra 2013 so bili pripadniki SV udeleženi v strelskem spopadu s talibani. Šest slovenskih vojakov je na patrulji spremljalo afganistansko enoto, ki so jo urili. Pri tem ni bil poškodovan noben slovenski vojak.

- Januarja 2014 pa je bil pri opravljanju nalog v nogo ranjen slovenski vojak. Pri urjenju pripadnikov afganistanskih sil je prišlo do strelskega obračuna s talibani.

Milijonske donacije orožja in streliva

Slovenija v afganistanskih operacijah ni sodelovala le s pripadniki Slovenske vojske, temveč je nekdanjim afganistanskim oboroženim silam donirala tudi orožje in opremo, ki je najverjetneje zdaj v posesti talibanov, tako kot tudi orožje in oprema, ki so ju donirale države, ki so sodelovale pri urjenju afganistanskih vladnih vojakov. Kot je poročal AP, naj bi samo ZDA v afganistansko vojsko vložile 83 milijard dolarjev, kar je trenutno nekaj manj kot 71 milijard evrov.

Slovenija je, kot so pred leti navajali nekateri mediji, med letoma 2005 in 2012 predvsem Afganistanu donirala za kar 5,1 milijona evrov orožja in streliva.

Sorodna novica V Kabulu okoli 100 protestnikov nasprotovalo talibanom

Za prvo donacijo je poskrbela vlada Janeza Drnovška. Slovenija je bila tedaj članica mednarodne protiteroristične koalicije in septembra 2002 je bila sprejeta odločitev o donaciji orožja Afganistanu, kot pomoči pri opremljanju in usposabljanju vojske za izvajanje nadzora meje in boj proti terorizmu. Slovenija je tedaj podarila 1800 pušk, 88 minometov, 26 protioklepnih ročnih minometov in pripadajoče strelivo.

Slovenska vlada je nato leta 2006, ko jo je tudi vodil zdajšnji premier Janez Janša, afganistanski vojski podarila 10.000 avtomatskih pušk in nekaj manj kot dva milijona kosov ustreznega streliva.

Na vprašanje, koliko orožja in opreme je Slovenija dejansko donirala Afganistanu, nam obrambno ministrstvo (še) ni odgovorilo, prav tako še čakamo na odgovor, koliko je stala prisotnost slovenskih vojakov v obeh afganistanskih misijah.

Pred leti so se v javnosti pojavile ocene, da naj bi samo neposredni stroški nastanitve in dodatni stroški, ki jih terja sodelovanje v Afganistanu, znašali okoli 3 milijone evrov na rotacijo vojakov.

Afganistanci prevladujejo med prebežniki

Premier Janša se je že v ponedeljek, kot je sporočil prek Twitterja, vsebinsko pogovoril s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem, o ukrepih za varovanje zunanjih meja EU-ja pred okrepljenim valom ilegalnih migracij, potrebi po hitri širitvi schengenskega območja ter položaju v Afganistanu.

Prebežniki iz Afganistana so namreč že nekaj let med najštevilnejšimi, tako pri ilegalnih prehodih slovenske meje kot pri prošnjah za azil. Po podatkih Generalne policijske uprave so v obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 7. 2021 obravnavali 4495 ilegalnih prehodov državne meje. V enakem lanskem obdobju pa 7577 ilegalnih prehodov.

Največ zasačenih pri ilegalnih prehodih meje je bilo državljanov Afganistana, Pakistana in Bangladeša, ki predstavljajo okoli polovico. Leta 2020 so do konca julija policisti obravnavali 1260 ilegalnih prehodov Afganistancev, letos pa 975.

Afganistanci letos prednjačijo tudi pri prošnjah za mednarodno zaščito, saj so po podatkih MNZ-ja do konca julija podali 750 zaprosil za azil v Sloveniji, od tega le julija 237. Med letošnjimi afganistanskimi prosilci za azil je bilo 563 moških in 187 žensk.

Na drugem mestu so Pakistanci z 245 prošnjami za azil. Letos je bilo do konca julija sicer skupaj podanih 1831 prošenj za mednarodno zaščito, od tega je za zaščito zaprosilo 342 žensk. Lani je za mednarodno zaščito zaprosilo 751 državljanov Afganistana.

Po poročanju STA-ja so na vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov pojasnili, da je bilo v ponedeljek v azilnem domu na Viču in drugih namestitvenih lokacijah nastanjenih 157 prosilcev za mednarodno zaščito, od tega je 44 državljanov Afganistana, kar znaša 28 odstotkov, ter devet tujcev, ki so podali zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, od tega sta dva državljana Afganistana.

V azilnem domu je bilo nastanjenih tudi 150 vlagateljev namere, da bodo prosili za mednarodno zaščito, od tega 51 državljanov Afganistana, kar znaša 34 odstotkov.

V izpostavi azilnega doma v Logatcu pa je bilo nastanjenih 112 vlagateljev namere, od tega 69 državljanov Afganistana, kar znaša 61,61 odstotka. Skupaj je bilo v ponedeljek v sprejemnicah 262 vlagateljev namere, od tega je 120 državljanov Afganistana, kar znaša 45,80 odstotka.

62 odobrenih statusov za mednarodno zaščito, v Afganistan vrnili 24 ljudi

Od vključno leta 2005 je v Sloveniji pridobilo status mednarodne zaščite 62 prosilcev za mednarodno zaščito iz Afganistana, vendar je število oseb z aktivnim statusom osebe z mednarodno zaščito nekoliko nižje, saj je eden umrl, dva sta po dostopnih podatkih v tujini, nekaj pa jih je pridobilo slovensko državljanstvo.

Po podatkih urada za oskrbo in integracijo migrantov so afganistanski prosilci za azil v vlogah navajali, da so bili sami ali pa kdo iz njihove družine člani afganistanske policije ali vojske in imajo zaradi tega težave s talibani, ali pa so imeli težave z njimi, ker so sodelovali z zahodnimi državami.

Med prosilci so tudi ljudje, ki so jih talibani novačili za boj in jim je uspelo pobegniti ali pa so pobegnili zaradi splošnih varnostnih razmer v državi.

"Pojavljajo se še nekateri drugi razlogi (krvno maščevanje, sprememba vere, homoseksualnost ...), ki pa so manj pogosti," so po poročanju STA-ja navedli v uradu.

Pri prosilcih ‒ mladoletnikih brez spremstva ‒ pa so poudarili dejstvo, da jih velika večina navaja, da so s svojo družino v Afganistanu izgubili stik: ali so šli iz Afganistana skupaj in se po poti razgubili ali so šli sami, družina pa se je vmes odselila neznano kam in podobno.

Kot je še navedel STA, je v zadnjih 10 letih slovenska policija v Afganistan vrnila 24 afganistanskih državljanov.