Za kaos ob evakuaciji tisoče tujih državljanov in Afganistancev so talibani okrivili ZDA. Kot je dejal predstavnik skupine Amir Han Mutaki, ZDA "z vso njihovo močjo in zmogljivostmi ni uspelo zagotoviti reda na letališču", medtem ko je drugod po državi mir.
Drug predstavnik talibanov, Abdul Kahar Balči, pa je za Al Džaziro dejal, da imajo glede varnostnih dogovorov na letališču "delovni odnos" z ZDA. Nadzorne točke zunaj letališča so pod njihovim nadzorom, notranje pa nadzorujejo ZDA.
Letališče v Kabulu sicer še vedno varuje na tisoče ameriških vojakov, evakuacija pa naj bi se po nalogu Washingtona končala do 31. avgusta. Na pot iz Afganistana čaka še 15.000 ameriških vojakov, prav tako pa si želi administracija predsednika Joeja Bidna na varno spraviti najmanj 50.000 afganistanskih zaveznikov in njihovih družinskih članov.
Pentagon: Z letališča evakuiranih 17.000 ljudi
Na letališču po poročanju redkih tujih novinarjev vladata kaos in velika gneča, saj želi množica domačinov pred talibanskim režimom pobegniti iz države, ob tem pa tuje države evakuirajo tudi svoje državljane in afganistanske sodelavce.
Po podatkih Pentagona je do zdaj z letališča v katero izmed varnih držav poletelo 17.000 ljudi, med njimi okoli 2500 ameriških državljanov.
Na nevarno dogajanje na letališču opozarjajo tudi druge države. Nemška vlada je posvarila, da letališče ostaja "izjemno nevarno" in da je dostop do njega pogosto nemogoč, švicarska pa, da so se razmere na letališču v soboto močno poslabšale, zato so tudi preklicali čarterski polet iz Kabula.
Nadzor nad letališčem sicer še vedno ohranja ameriška vojska, ki pa naj bi se do 31. avgusta iz države popolnoma umaknila. Kakšne bodo razmere potem, ni jasno.
Pri evakuaciji bodo pomagali komercialni letalski prevozniki
ZDA pa so medtem sporočile, da bodo pri evakuacijah več 10.000 Afganistancev in tujih državljanov iz Kabula sodelovali tudi ameriški komercialni letalski prevozniki. Pri prevozu ljudi in vojaške opreme bo sodelovalo 18 civilnih plovil letalskih družb American Airlines, Atlas, Delta, Omni, Hawaiian in United.
Letala sicer ne bodo letela neposredno v Kabul, pač pa bodo evakuacijo izvajala iz ameriških oporišč v Katarju, Bahrajnu in Združenih arabskih emiratih. Od tam bodo ljudi prepeljala v evropske države in številne med njimi naprej v ZDA.
ZDA svarijo pred napadi IS-ja
Ameriški državljani, ki so še v Afganistanu, so v soboto prejeli opozorilo, naj se "zaradi morebitnih varnostnih groženj" zunaj varnega območja ne približujejo mednarodnemu letališču, ki je že en teden, potem ko so talibani vkorakali v prestolnico in po 20 letih znova prevzeli oblast v državi, edina izstopna točka iz Afganistana. Washington svetuje, naj se proti letališču odpravijo samo tisti, ki so jim to izrecno naročili. Dodali so, da "spremljajo stanje na terenu in iščejo alternativne poti do letališča", piše BBC.
Afganistanska celica skrajne teroristične skupne Islamska država (IS) sicer ni javno zagrozila s kakšnimi napadi v Kabulu.
Borrell opozarja, da evakuacija vseh do 31. avgusta ni mogoča
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je opozoril, da evakuacija vseh afganistanskih sodelavcev zahodnih držav in njihovih družin do 31. avgusta ni mogoča. Varnostni ukrepi, ki so zelo strogi, po njegovem prepričanju v določeni meri ovirajo evakuacijo. "To je matematično nemogoče," je dejal. Po njegovih besedah je težava pri dostopu do letališča. "Nadzorni in varnostni ukrepi Američanov so zelo strogi. Pritožili smo se. Prosili smo jih, naj pokažejo več fleksibilnosti," je dejal in dodal, da EU-ju ne uspe spraviti na letališče svojih sodelavcev.
Že sama delegacija EU-ja v Kabulu šteje približno 400 afganistanskih sodelavcev in njunih družinskih članov. Unija je obljubila, da jih bo umaknila iz države, a jih je doslej v sprejemni center v Španijo prispelo komaj 150. Gre sicer za aktivne sodelavce, medtem ko je število vseh, ki so z EU-jem sodelovali v zadnjih 20 letih, še veliko višje, je poudaril.
Kljub temu je Borrell zanikal, da bi med EU-jem in ZDA glede evakuacij obstajale napetosti. Si bodo pa morali zastaviti vprašanja, zakaj stvari potekajo na tak način, je dejal in nakazal možnost vrha EU-ja, na katerem bi naslovili situacijo, v kateri se je znašla Evropa, in vprašanje, kakšni bodo morali biti naslednji koraki glede Afganistana.
"Potrebujemo denar, in to takoj"
"Afganistanu grozi popolna katastrofa – lakota, gospodarski propad, množica brezdomcev, če v državo ne bo takoj prišla obsežna pomoč," pa je svetovne voditelje posvarila Mary-Ellen McGroarty, predstavnica Svetovnega programa za hrano za Afganistan. Kot poroča Guardian, je pozvala k nujni, usklajeni in hitri akciji, v nasprotnem primeru "se bodo že tako grozne razmere spremenile v pravo katastrofo, popolno humanitarno nesrečo". "Afganistan nujno potrebuje pomoč – ne le hrano, ampak tudi zdravila in odeje. Potrebujemo denar, in to takoj. Če bo pomoč začela prihajati čez nekaj tednov, bo že prepozno. Ljudje nimajo ničesar, veliko cest bo kmalu prekril sneg," je dejala.
Trump: To ni bil umik, ampak predaja
Na sobotnem zborovanju v Alabami se je razmer v Afganistanu dotaknil tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki ni skoparil s kritikami na račun naslednika Joeja Bidna. Ameriški umik iz Afganistana je označil kot "prikaz neverjetne nesposobnosti kakšnega voditelja države" in za "največjo zunanjepolitično sramoto v ameriški zgodovini". Bidna je obtožil, da je opustil načrt o umiku njegove administracije in da je v Afganistanu ostalo še veliko vojakov in kosov opreme. "To ni bil umik. To je bila popolna predaja," je dejal Trump in dodal, da se je sam pogajal s talibani, "ki so ga spoštovali". "Morali bi se častno umakniti, zgodilo pa se je prav nasprotno," je dodal.
Nekdanji britanski premier Tony Blair je v prvem odzivu na razmere v tej azijski državi dejal, da ima Združeno kraljestvo "moralno dolžnost, da ostane v državi, dokler ne bodo evakuirani vsi, ki morajo biti".
Medtem talibani konsolidirajo oblast. Soustanovitelj skupine in eden njihovih najvišjih predstavnikov mula Abdul Gani Baradar je prispel v Kabul na pogovore o vzpostavitvi nove afganistanske vlade. Baradar se je v torek, dva dni po tem, ko so talibani zasedli Kabul, vrnil iz Katarja, kjer je vodil politični urad njihovega gibanja. Prav on naj bi postal vodja v novi vladi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje