"Naše institucije si prizadevajo ugotoviti, kakšna solidarnost bi bila potrebna za vse, ki jih ogroža novi afganistanski režim, in ne le za Afganistance, ki so sodelovali z nami," je dejal predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli v izjavi za italijanski Rainews24 ob robu srečanja v Riminiju.

"Premierja Janšo vabimo, naj o tem razpravlja z evropskimi institucijami. Tako bomo lahko sklenili, kakšni naj bodo naši naslednji koraki. Vse države članice se počutimo vpletene v situacijo v Afganistanu in jasno je, da moramo pokazati solidarnost," je dodal.

Janša: EU ne bo odpiral humanitarnih oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan

Janša je dopoldne na Twitterju zatrdil, da EU ne bo odpiral nobenih evropskih "humanitarnih" oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. "Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo Nata. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo," je zapisal.

Ob Sassolijevi izjavi pa je Janša na Twitterju poudaril, da je pristojnost članic EU-ja, da se odločijo, ali želijo sprejeti še en migracijski val. "Trenutno pa nimamo niti konsenza niti kvalificirane večine, pravzaprav nobene večine sploh glede vprašanja, kaj storiti. In mi že izražamo solidarnost tistim, ki so delali z nami," je še zapisal Janša.

Janševa izjava odmevala tudi v Italiji

Predstavniki italijanske levice so po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa Janši izkazali nepodporo in pozvali h konkretnim ukrepom proti njemu. Poslanec italijanske poslanske zbornice Piero Fassino je poudaril, da se o Janševi izjavi ni razpravljalo ali odločalo na nobenem evropskem forumu in je v očitnem nasprotju s humanitarno zavezo, ki so jo sprejeli voditelji glavnih evropskih držav.

Kurz: Naj ljudi sprejmejo sosednje države

V soboto se je ob tej temi oglasil tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je jasno povedal, da nasprotuje sprejemu še več Afganistancev. "Nasprotujem temu, da bi Avstrija prostovoljno vzela še več ljudi. To se med mojim vodenjem ne bo zgodilo. Že v preteklosti smo sprejeli neproporcionalno veliko ljudi."

V Avstriji je trenutno več kot 40.000 afganistanskih prebežnikov, kar je za Nemčijo, ki jih je sprejela 148.000, drugo največje število v EU-ju. A v Avstriji živi devetkrat manj ljudi kot v Nemčiji. Poleg tega Avstrija ohranja status nevtralne države in ni članica Nata, dodajajo poznavalci. Kurz meni, da bi morali Afganistanci poiskati zatočišče v bližnjih državah – opozoril je, da sta sosednja Turkmenistan in Uzbekistan sprejela le 14 oziroma 13 afganistanskih prebežnikov.

Putin kritiziral zahodne države glede beguncev

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je kritiziral zahodne države, ki pričakujejo, da bodo begunce iz Afganistana sprejele sosednje države. Svojo kritiko izrekel na sestanku vladajoče stranke Združena Rusija v Moskvi, kjer je dejal, da zahodne države pričakujejo, da bodo begunce iz Afganistana sprejele sosednje države v osrednji Aziji, dokler ne bodo dobili odobrenih vizumov za ZDA ali druge države.

"Ali to pomeni (kot pravijo), da je te ljudi mogoče brez vizumov poslati v naše sosednje države – sami pa jih brez vizumov ne želijo sprejeti?" se je spraševal Putin.

ZDA se namreč dogovarjajo z nekaterimi državami, da bi afganistanske begunce sprejele začasno.

Rusija prebivalcem nekdanjih sovjetskih republik v osrednji Aziji dovoljuje vstop v državo brez vizumov, zaradi česar je Putin izrazil zaskrbljenost nad morebitnim prihodom skrajnežev pod krinko beguncev.

Sorodna novica ZDA za pomoč pri evakuaciji prosile komercialne letalske prevoznike

Von der Leyen: Ljudem ponuditi alternative

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je sicer pred dnevi zavzela za zakonite in varne poti v EU za ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Države članice je zato na videozasedanju notranjih ministrov EU-ja v sredo pozvala, naj pospešijo preselitve.

Afganistan ni varen, zato ni mogoče pošiljati ljudi nazaj, je opozorila. Dodala je, da je treba preprečiti, da se ljudje podajo na zelo nevarno pot in nezakonito pridejo na meje Unije. "Ne smemo čakati, da se ljudje znajdejo na naši zunanji meji. Pomagati jim moramo pred tem," je še dejala komisarka.

Podobno je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v soboto prek Twitterja poudarila, da je treba tistim, ki se ne morejo vrniti v Afganistan ali ostati doma, ponuditi alternative. "To pomeni, da moramo ponuditi oziroma organizirati zakonite in varne poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito," je navedla.

To ne velja le za afganistanske sodelavce EU-ja, ki prihajajo v Španijo, ampak tudi za tiste, ki so ostali v Afganistanu. Kot je še zapisala Ursula von der Leyen, je EU močno zavezan podpori nevladnim organizacijam v državi.