To je bil prvi večji sejem v Sloveniji v živo, odkar je bila marca lani razglašena epidemija. Na sejmu se je predstavilo 1100 razstavljavcev iz 29 držav. Ti so navzoči skupaj na 53.800 kvadratnih metrov razstavnih in predstavitvenih površin. Sejem je spremljal širok strokovni program.

Obiskalo ga je več kot 50.000 obiskovalcev, kar je po besedah organizatorjev glede na razmere zelo dobra številka.

Država partnerica letošnje Agre je Francija, ki bo za Slovenijo prevzela predsedovanje Svetu EU-ja. Francija se na sejmu predstavlja s svojimi prehranskimi izdelki pod sloganom Okusite Francijo.

Sejem Agra je pred leti, ko je trajal deset dni in imel še več spremljajočih atraktivnih dogodkov, obiskalo blizu 200.000 ljudi, v zadnjih letih pa so na posameznem sejmu našteli od 100.000 do 120.000 obiskovalcev. Trenutno veljavne omejitve, povezane z epidemijo, so ovira tako za razstavljavce kot za obiskovalce, tako da v Pomurskem sejmu niso računali na enako število obiskovalcev kot v preteklosti.

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je ob koncu 59. Agre sporočil, da sejma ne bodo ocenjevali po številu razstavljavcev, velikosti razstavnih prostorov in številu obiskovalcev.

"Največji dosežek je, da smo ga pripravljali v času epidemije, ukrepov in omejitev, ki nam niso vlivale optimizma, da bomo lahko sejem doživeli v živo," je povedal Erjavec in dodal, da ga bodo ocenjevali tudi po tem, da so organizatorji skupaj s kmeti, živilsko industrijo in pristojnimi ustanovami vztrajali, ker spoštujejo skoraj šestdesetletno sejemsko tradicijo in dolgoročno poslanstvo slovenskega podeželja.

Podgoršek: Sejem Agra je bil izredno potreben

Po oceni ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil sejem pomemben, ker je tudi ekipa ministrstva izmenjala številne izkušnje, rdeča nit ekipe na sejmu pa je bilo nedvomno novo programsko obdobje kmetijske politike s sredinim vrhuncem pri usklajevanjih.

"Prepričan sem, da smo tudi po zaslugi dogovora s predsednikom vlade o dodatnih 100 milijonih za novo programsko obdobje, ki jih bomo namenili predvsem programu razvoja podeželja, vendarle uspeli doseči tisto ambicioznost, ki smo jo načrtovali prej s premikanjem sredstev iz prvega v drugi steber," je povedal Podgoršek in dodal, da to zdaj ni več potrebno, s tem pa bodo lahko naslovili tri ključna področja v novem obdobju.

Sorodna novica Okoli 60 traktorjev z zahtevami kmetov pripeljalo na Agro

Zahvalil se je tudi "protestnikom", ki jih sicer sam ne imenuje tako. Kot je dejal, so kmetje le drugače želeli povedati to, kar želijo povedati, tudi njemu kot kmetijskemu ministru. Pri tem misli na raven komunikacije, ki je bila po njegovi oceni ves čas izjemno spoštljiva, tudi v nadaljevanju, ko so usklajevali načrt skupne kmetijske politike.

Deležnike pri usklajevanju čaka še nekaj trdih orehov, a minister ocenjuje, da jih bodo tudi na podlagi sredinega sestanka lažje strli, ker so odprli prave vsebine in na mizo postavili prave argumente. V nekaj dneh se spet dobijo v Ljubljani, da se uskladijo in pripravijo strateški načrt do Bruslja.

Po prvotnem predlogu je bilo v okviru skupne kmetijske politike Sloveniji za obdobje 2023–2027 na voljo 1,2 milijarde evrov evropskega in okoli 250 milijonov evrov državnega denarja, ob tem pa je bil predviden prenos 150 milijonov evrov s prvega stebra oziroma neposrednih plačil na drugi steber, namenjen projektom in naložbam. Temu so ostro nasprotovale kmečke organizacije.