A proces je treba pospešiti in začeti vsaj pogajanja s Tirano in Skopjem, je bil odločen albanski premier Edi Rama.

Sorodna novica Logar: "BSF je skozi leta postal ponos slovenske diplomacije"

Po uvodnem nagovoru predsednika Boruta Pahorja, ki se je prav tako zavzel za čimprejšnjo vključitev regije Zahodnega Balkana v EU, se je razvnela še razprava med predsedniki vlad Albanije, Makedonije, Kosova in dveh članov predsedstva BiH-a na strani Zahodnega Balkana ter premierjev Slovenije in Poljske, bolgarskega predsednika, visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u in evropskega komisarja za širitev na evropski strani.

Slovenski premier Janez Janša je opozoril, da je vprašanje širitve EU-ja tudi vprašanje prihodnosti Evrope. Ustanovni očetje EU-ja niso govorili o vzhodu ali zahodu Evrope, ampak o svobodni Evropi, je poudaril in dodal, da bo njihova vizija izpolnjena šele s širitvijo EU-ja na Zahodni Balkan.

Gre za strateško vprašanje, Slovenija pa bo med predsedovanjem Svetu EU-ja naredila vse, da se naredijo koraki naprej glede širitve, je dejal Janša. Slovenija bo sicer na začetku oktobra gostila tudi vrh EU – Zahodni Balkan, današnja razprava v okviru BSF-ja pa je že uvod v ta dogodek.

Morawiecki za "sprejetje balkanske družine"

Sorodna novica Protestniki na Bledu: Razkrivamo strahovlado Janeza Janše

Tudi poljski premier Mateusz Morawiecki je podprl čimprejšnjo širitev na Zahodni Balkan, ker da je to v strateškem interesu EU-ja. Treba je sprejeti "družino z Zahodnega Balkana", ne pa govoriti o daljnih sorodnikih in kako na tem prostoru svoje interese uresničujejo Turčija, Rusija ali Kitajska.

Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je poudaril, da pri vprašanju širitve ne gre le za geografsko širitev, ampak je treba paziti tudi na politično, gospodarsko in tudi varnostno integracijo. In EU si tu ne sme privoščiti napake.

Obenem pa mora biti tudi na strani Zahodnega Balkana prepričanje, da je vredno iti skozi vse procese, ki so pogoj za članstvo. Moramo biti odločni, da ohranjamo to motivacijo, je poudaril komisar.

Makedonski premier Zoran Zaev je ob tem dodal, da je EU "naša družina, ki se ji želimo pridružiti, vendar Unija na to še ni pripravljena".

Rama: Ne iščemo dovoljenja, da bi bili Evropejci. To že smo.

Albanski premier Edi Rama je medtem odločno pozval EU, naj sprosti vsaj pogajanja o članstvu za njegovo državo in Severno Makedonijo. Ne gre za članstvo, ampak zgolj za začetek pogajanj, je dejal in pozval bolgarskega predsednika Rumena Radeva, "naj omogoči pot" za to.

Bolgarija namreč zaradi spora s šolskimi učbeniki ni dala zelene luči za začetek pogajanj za Severno Makedonijo, posledično pa stoji tudi pridružitveni proces za Albanijo. Radev je očitke zavrnil in poudaril, da je Bolgarija "najbolj vnet zagovornik širitvenega procesa", a da hočejo preprečiti, da bi se mladi "učili sovraštva" do drugih narodov, kar naj bi bila glavna težava makedonskih zgodovinskih učbenikov. Zavzel se je za spoštovanje temeljnih evropskih vrednot, predvsem pa za dialog.

Rama je po drugi strani poudaril, da v Albaniji in Severni Makedoniji "ne iščejo dovoljenja, da bi bili Evropejci; to že smo". Poudaril je, da "prihodnosti Evrope ni brez Zahodnega Balkana znotraj EU-ja". Glede na obravnavo obeh držav celo meni, da se "ustanovni očetje zdaj obračajo v grobu".

Janša: Za širitev potrebna politična volja

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Christian Schmidt je podprl Ramo in širitveni proces glede Tirane in Skopja označil za neuspeh EU-ja. Opozoril je na besede srbskega predsednika Aleksandra Vučića dopoldne na Bledu, da ljudje v regiji izgubljajo zaupanje v EU.

Schmidt se je zavzel, da bi prebivalcem držav Zahodnega Balkana lahko ponudili oprijemljive koristi EU-ja, tudi svobodnejše potovanje. Na to je pred tem namignil tudi kosovski premier Albin Kurti, ki je opozoril, da vsak tretji državljan držav Zahodnega Balkana živi v eni od članic EU-ja. Z vključitvijo regije v EU pa bodo ti ljudje znova "živeli v skupni entiteti".

Člana predsedstva BiH-a, Željko Komšić in Šefik Džaferović, sta opozorila, da BiH ne sme ostati zadaj. Z vstopom v EU nihče ne bo manj Bošnjak, Hrvat, Srb, Rom ali Jud. Ljudje se bodo obrnili k evropskim vrednotam, saj je spoštovanje človekovih pravic najpomembnejše za vsakega posameznika.

Džaferović pa meni, da bi bilo morda v pogajanjih treba relativizirati vprašanja razprtij med državami v regiji in tudi vprašanja nerešenih meja. V EU-ju je vprašanje meja manj pomembno in tako bi lahko bilo tudi na Zahodnem Balkanu, ko bi bili znotraj povezave.

Janša je medtem opozoril, da je za širitev pomembna predvsem politična volja. Ta sicer obstaja, a to ni dovolj; za širitev je namreč potrebno soglasje članic, je spomnil in napovedal, da bodo to razpravo nadaljevali tudi na oktobrskem vrhu EU – Zahodni Balkan.