Gre za odločitev sodišča o tožbi tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja zaradi sklepa vlade, ki je razveljavila postopek njunega imenovanja za evropska delegirana tožilca in ponovila razpis.

Reynders je Slovenijo že večkrat pozval, naj čim prej imenuje evropska delegirana tožilca v okviru evropskega javnega tožilstva (EPPO), ki je začelo delovati junija. Julija je napovedal, da bo, če se to ne bo zgodilo zelo hitro, po poletju odločil o ukrepih.

Danes je na vprašanje, kdaj in kako bo ukrepal, odgovoril, da čaka na odločitev upravnega sodišča. "Bomo videli, ali bo razvoj pozitiven. Pritisk je zelo velik," je dejal na novinarski konferenci na Brdu po zasedanju ministrov EU-ja, pristojnih za varstvo potrošnikov.

Pravosodno ministrstvo je sredi avgusta sporočilo, da bo postopek glede evropskih delegiranih tožilcev nadaljevalo, ko bodo prejeli pravnomočno odločitev upravnega sodišča o tožbi tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja na sklep vlade, da se razveljavi postopek njunega imenovanja in ponovi razpis.

Tako na Evropski komisiji kot na EPPO-ju so večkrat pojasnili, da je lahko evropsko tožilstvo začelo delovati tudi brez delegiranih tožilcev iz Slovenije, saj ima ta v kolegiju tožilstva v Luksemburgu svojega evropskega tožilca Jako Brezigarja, ki lahko prevzame primere iz Slovenije.

V preteklosti je komisar že opozoril, da bodo, če bo Slovenija z neimenovanjem delegiranih tožilcev kršila evropsko zakonodajo, premislili o postopku pred Sodiščem EU-ja. Ker pa gre tudi za zaščito proračuna EU-ja, bodo, če ta ne bo zagotovljena, premislili tudi o drugih orodjih, je še dejal julija.

V EU-ju od januarja velja uredba o pogojevanju koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Komisija je že pred časom za jesen napovedala prve korake na podlagi te uredbe. Sloveniji tako v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev grozi tudi zamrznitev evropskih sredstev.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je sredi meseca napovedala, da bodo prva pisma članicam na podlagi omenjene uredbe poslali "v prihodnjih tednih". Za zdaj ni znano, katere članice bodo dobile ta prva opozorila.

Reynders danes ni želel odgovoriti na vprašanje, ali bo med njimi tudi Slovenija. Ne želimo vnaprej povedati, katere članice bodo dobile pisma, smo pa vsekakor pripravljeni začeti proces s posredovanjem pisnih vprašanj nekaterim članicam, je povedal.

Reynders je izrazil tudi pričakovanje, da bo slovenska vlada zagotovila ustrezno financiranje Slovenske tiskovne agencije brez pogojevanja s pogodbo o javni službi.