Predvolilna kampanja je doživela številne vzpone in padce, vrstni red priljubljenosti kandidatov in vseh treh najmočnejših strank pa se je med kampanjo povsem pomešal. Tik pred volitvami je na vrhu Olaf Scholz, kandidat Socialdemokratske stranke, kot je napovedal že januarja letos, a le z minimalno prednostjo, unija CDU/CSU je v zadnjem tednu zaostanek zmanjšala in napoveduje se res tesen izid.

"V preteklih 70 letih ni bilo tako zgodovinskih volitev in tako pomembne odločitve o smeri. Seveda so bile volitve leta 1990 tudi pomembne, ampak takrat je bila smer določena vnaprej. Danes je Nemčija na pomembnem razpotju; gospodarskem, socialnem in družbenem," pravi direktor enega najpomembnejših nemških gospodarskih inštitutov DIW v Berlinu, ki svetuje tudi nemški vladi, Marcel Fratzscher. Prilagoditev trga, industrije in družbe podnebnim zahtevam je za Nemčijo ključna, pravi. "Moramo se zavedati, kaj je alternativa, če nam ne uspe. Drugi nas bodo izrinili s trga. Ne gre več za vprašanje, ali zmoremo ali ne, ampak za dejstvo, da podjetja čez 10 do 15 let ne bodo več obstajala, če zdaj ne izpeljemo preobrazbe. Zato je ključna hitrost in v tem vidim tudi veliko priložnost."

Kot poudarja, je treba ljudem povedati, da je industrija tista, ki zagotavlja delovna mesta in ni v nasprotju s podnebno politiko. "Nasprotno, oboje mora iti z roko v roki. Seveda se bo veliko ljudi znašlo pred ogromnimi izzivi, ker bodo številna podjetja bankrotirala, vendar bomo ustvarili nova delovna mesta. Za to je potrebna mobilnost, da se ljudje prekvalificirajo in to je v socialnem tržnem sistemu težko. Politiki namreč pogosto pravijo – zagotavljamo vam delovna mesta. Vendar radodarna socialna politika ni dovolj, na trgu morate biti konkurenčni. In treba je odkrito povedati, da je v zdajšnji nemški vladi premalo strokovnjakov. To je ena od prednosti stranke Zelenih; imajo strokovnost in tudi jasne cilje, da nekaj izpeljejo."

"Mama" po 16 letih odhaja

Tudi če se izjave gospodarstvenikov zdijo smiselne in logične, so tokratne volitve prelomne tudi zato, ker odhaja kanclerka Angela Merkel, jedro stabilnosti, pod katero so Nemci zadnja leta spali mirno z občutkom, da bo za vse poskrbela. Vsaj večina njih. In njen odhod in prihod nekoga novega je za veliko Nemcev dovolj velika sprememba sama po sebi.

Spomladi so Zeleni kratek čas bili najbolj priljubljena stranka, ko je vodenje prevzela Annalena Baerbock. "Zdaj je potreben pogum, da stvari naredimo drugače. Prihodnost ni nekaj, kar se zgodi, ampak je v naših rokah in za to sem danes tukaj. V preteklih letih smo slišali, česa vsega se ne da, zdaj šteje le, kaj je mogoče. Kandidiram za prenovo, drugi kandidirajo za status quo. Globoko sem prepričana, da ta dežela potrebuje nov začetek, da bo izšla močna čez prihodnja desetletja, ki bodo velik izziv. Čas je, da politika preraste samo sebe," je takrat dejala voditeljica Zelenih.

A kot se je izkazalo v naslednjih mesecih, večina Nemcev na tako zelo velike spremembe vendarle ni pripravljena.

Volilna kampanja je prinesla preobrate

Oči javnosti in medijev so bile vso pomlad in prvi del poletja uprte v Zelene in Krščansko demokratsko unijo. Socialdemokratska stranka je svojega kandidata, podkanclerja in finančnega ministra Scholza imenovala že avgusta lani in podpora njim je bila tako nizka, okoli 15-odstotna, da se z njimi ni ukvarjal nihče. SPD gre v opozicijo, je bilo splošno sprejeto dejstvo.

Krščanski demokrati so medtem bili bitko najprej znotraj lastne stranke, kdo bo prevzel vodenje, nato pa še s sestrsko bavarsko Krščansko socialno unijo, kdo bo kandidat za kanclerja in na koncu je iz obeh bitk kot zmagovalec in kanclerski kandidat Krščansko demokratske unije izšel Armin Laschet, a s številnimi bojnimi ranami, negodovanjem v bavarski stranki, tudi nagajanjem z njihove strani. Imel je daleč najslabšo strankarsko popotnico med vsemi kandidati in največ dvomov v to, da je pravi kandidat, kar se je seveda slej ko prej odrazilo tudi pri volivcih.

A ko je Armin Laschet aprila stopil v tekmo za kanclerski urad, je to storil kot favorit, kot naslednik Angele Merkel, kot nekdo, ki bi si tako kot Merklova želel, da imajo ljudje občutek, da so pod njim varni, a da bo država hkrati bolj moderna, da bo prišlo do digitalizacije, ki jo je Merklova prespala, in da bo politika z njim do okolja prijaznejša:

"Nemčija, kot si jo predstavljam, je moderna država, ki drži skupaj. Država, ki dovoljuje vsakomur, da živi življenje, kot ga je izbral zase in kjer lahko ljudje s trudom dosežejo svoje sanje. To je raznolika Nemčija sobivanja, ki je lahko uspešno le, če imamo skupne temelje in so pomembne ustavne vrednote. Dogmatizem, nasilje in polarizacija uničujejo enotnost naše družbe," je nagovarjala volivce Laschet.

Aprila je bila podpora stranki CDU 28-odstotna, Zelenim 21-odstotna, SPD-ju pa 15-odstotna. Potem pa so se trendi začeli počasi, a vztrajno spreminjati.

Napake, ki so odnesle glasove

Najprej je CDU prehitela Zelene, Annaleni Baerbock se je zgodilo nekaj začetniških spodrsljajev – netočnosti v življenjepisu, pozno oddana napoved dodatnih prihodkov, napačno citiranje v knjigi, sporno izrazoslovje, ko je med intervjujem v opisovanju rasističnega dogodka tudi sama uporabila rasistični izraz. Nič velikega, a spodrsljaji so jo stali zaupanja volivcev. Laschetu se je zaradi nepozornosti zgodil spodrsljaj, ki ga je stal ugleda: ob obisku poplavljenih območij, kjer je umrlo 180 ljudi, so ga kamere med govorom predsednika Steinmeierja ujele, ko se široko smehlja v ozadju. Prednost Lascheta in Baerbock je bila izničena, kandidati so začeli s točke nič in naenkrat je za najbolj resnega, umirjenega, kompetentnega, nekoga torej, ki bo Nemce še naprej ščitil pred globalnimi nevarnostmi tako kot Merklova, deloval Olaf Scholz.

"Scholz obljublja kontinuiteto in stabilnost, tudi zaradi tega, kakšen je. Ko se ljudje vprašajo "ali Baerbock ali Laschet", jim ostane Scholz, saj druga dva izločijo. To kaže, kako zelo je odločitev za stranko povezana z odločitvijo o osebnosti. Ljudje podpirajo Socialdemokratsko stranko v veliki meri zaradi Scholza, pa ne zato, ker je profiliran, ampak kot član sedanje vlade do neke mere daje občutek kontinuitete," je na vprašanje, zakaj po 16 letih ljudje znova podpirajo Socialdemokratsko stranko, takole razmišljal profesor Herfried Münkler, eden najbolj citiranih političnih analitikov v Nemčiji.

SPD je 3. septembra prvič po 19 letih v podpori prehitela Krščanske demokrate. Zeleni so zdrsnili na tretje mesto in tam tudi ostali, Annalena Baerbock ni bila več v igri za kanclerski položaj. Scholz tako kot A. Merkel deluje preudaren in pragmatičen, le da ima kanclerka morda za spoznanje več življenja v sebi, je dolgočasen, a očitno to pri Nemcih zbuja zaupanje. Tako kot Merklova vodi politiko z intelektom, ne z dušo. Scholz je tudi že januarja napovedal, da ko bodo Nemci avgusta ugotovili, da gre za to, kdo bo dejansko nadomestil Merklovo v kanclerskem uradu, bodo podprli njega in tako se je tudi zgodilo. Olafu Scholzu je uspelo z majhnimi, a dobro slišanimi, konkretnimi obljubami.

"Če zdaj, ko smo toliko naredili skupaj in držali skupaj, nekateri mislijo, da ljudje, ki veliko zaslužijo – tako kot jaz ali še več – potrebujejo davčne olajšave, potem to ni le neizvedljivo, ampak povsem nesolidarno. Želimo izgraditi 400.000 stanovanj na leto, da se razmere na nepremičninskem trgu uredijo. Potrebujemo stabilne pokojnine, predvsem zaradi mladih. Tisti, ki s 17 leti pustijo šolo in bodo delali do 67. leta starosti, morajo vedeti, da je potem konec. Ne želimo podaljšanja delovne dobre, to odločno zavračamo. Veliko ljudi kljub trdemu delu premalo zasluži in če podčrtam eno zahtevo, je to 12 evrov minimalna plača? To bom uresničil prvo leto vodenja države," je nagovarjal volivce.

Soočenja priložnost za obrnitev trenda?

V tem tonu se je nadaljevala predvolilna kampanja, podpora SPD-u je rasla. CDU/CSU so bili povsem obupani, tri tedne pred volitvami je Armin Laschet predstavil t. i. ekipo za prihodnost, le dobra dva tedna prej načrt za prihodnost, ki je deloval, kot da vedo, o čem govorijo, a so bile točke precej neoprijemljive in bolj načelne kot konkretne. Armin Laschet je poskusil še v zadnjih dveh televizijskih soočenjih simpatije in glasove pridobiti z ostrejšimi napadi na finančnega ministra Scholza. Da je osebno odgovoren za preiskave v pisarnah finančnega ministrstva, obsežno goljufijo in stečaj družbe Wirecard ter davčni škandal Cum-Ex, mu je očital Armin Laschet.

Zadnji govor A. Merkel podpora Laschetu

Scholzu tudi finančna afera in preiskave na finančnem ministrstvu niso škodovale. Prednost je ohranil, je pa nekaj točk pridobil Laschet. V troboj, ki je medtem postal dvoboj med Scholzem in Laschetom, se je v zadnjem trenutku vključila Angela Merkel in napadla Scholza, in tako kot celoten CDU tudi ona v zadnjem govoru pred volitvami v parlamentu posvarila, da bi državo vodila leva koalicija Socialdemokratov, Zelenih in stranke Levice. "Za Nemčijo je najboljša pot naprej vlada pod vodstvom CDU in CSU z Arminom Laschetom na čelu, kajti ta vlada zagotavlja stabilnost, zanesljivost, zmernost in uravnoteženost, to kar Nemčija potrebuje."

Za večino Nemcev sta podnebje in socialna pravičnost odločilni temi na tokratnih volitvah. Zeleni imajo pri transformaciji v podnebno nevtralno državo najbolj konkretne obljube: sončne celice na vse strehe, višje premije za nakup električnih avtomobilov pa da bodo Nemčijo spremenili v socialno-ekološko tržno ekonomijo. In nemški industriji je Annalena Baerbock ponudila roko. Tista podjetja, ki bodo postala energetsko neodvisna in podnebno nevtralna in bodo svojo proizvodnjo lokalizirala, bodo dobila finančno podporo in kompenzacijo od države.

Vse to je pomembno, ker bodo Zeleni skoraj gotovo del prihodnje nemške vlade. A ob obisku nekdanjih vzhodnonemških dežel Turingije in Saške, kjer ima skrajno desna populistična stranka AfD najvišjo ali pa zelo visoko podporo, stranka Zelenih pa komaj okoli 5–6 odstotkov, so nam številni povedali, zakaj ne bi želeli voliti Zelenih. "Veste, Nemčija ima v svetovnem merilu izpuste ogljikovega dioksida okoli 1 odstotek, tako da s temi ukrepi ne bomo rešili sveta. Govorimo, da so bili nemški inženirji vedno dobri. Kaj pa zdaj? Tehnologija se zdaj dela drugje, v ZDA in na Kitajskem, ki naj je že davno prehitela. Bil sem na dopustu v bližini Poljske, kjer 2 kilometra od meje stoji največji poljski premogovnik, A. Baerbock pa govori o tem, da bomo v Evropi skupaj varovali okolje. Nekje je treba začeti, ampak s pametjo in znanjem, ne pa s strankarsko demagogijo in raznimi razlagami," je dejal eden od volivcev.

Scholzeva napoved za boljši jutri

Socialdemokratska stranka se je bolj osredotočila na socialna vprašanja: višja plača, pokojninska in zdravstvena reforma tako, da bodo vsi imeli dostop do istih zdravstvenih storitev, ne bogatejši hitreje kot doslej, zvišanje davka na plače bogatejših in večjih podjetij, uvedba davka na dedovanje. "Ljudem moramo zagotoviti, da ne bomo zvišali upokojitvene starosti in še, da bo raven pokojnin ostala stabilna. Do konca prihodnjega leta bomo imeli zaradi boja proti krizi 400 milijard evrov dolga. Poskrbeli smo za varnost služb in podjetij, rešili smo okoli 2 milijona delovnih mest s shemo nadomestila za plače, veliko denarja smo namenili zdravstvenemu sistemu. Vse to pa ni mogoče, če imajo ljudje z visokimi dohodki davčne olajšave. To ne deluje," je v drugem televizijskem nagovoru volivce nagovarjal Scholz.

Laschet za pobiranje denarje iz utaj

Armin Laschet, kandidat krščansko demokratske unije pa je povsem drugače kot Socialdemokrati prepričan, da je treba pobrati denar iz davčnih utaj, ki da ga je na trgu dovolj, da ni treba bolj finančno obremeniti tistih, ki zaslužijo več in večjih koncernov. "Temeljna napaka obeh kandidatov je v tem, da verjameta, da bi z obremenitvijo gospodarstvo in zvišanjem davkov pobrali več denarja. Kot da nismo del konkurenčnega sveta. To je za finančnega ministra presenetljiva izjava, kajti podjetja razmišljajo, kam bodo vlagala v Evropski uniji. Če bi poleg zahtev in birokracije uvedli še višje davke, bi to ogrozilo delovna mesta v naši državi. In vemo, kaj to pomeni tudi pri davku na dedovanje. Gre za imetje v lasti nekoga, potem pa pride finančno ministrstvo in začne računati – varčevalna knjižica, delnice, to je lahko ... kaj pa pisalna miza in slika na steni? Zato je ustavno sodišče odločilo, da to, kar smo želeli, zaradi zapletenosti ne more biti pravično izpeljano in Schröderjeva vlada tega ni uvedla. Gre za preveč zahtevno birokratsko nalogo."

Tri možne koalicije v primeru zmage SDP-ja

Kot kaže zdaj, bodo možne tri koalicije, če zmagajo Socialdemokrati. Za najbolj verjetno verjetnejšo ocenjujejo t. i. semafor koalicijo: Socialdemokrati, Zeleni in liberalni Svobodni demokrati, čeprav imajo slednji diametralno nasprotne zahteve v svojem volilnem programu. Ta je najbolj podoben s Krščansko demokratsko unijo. Vodja liberalcev FDP je Christian Lindner, prvi in edini prepoznavni obraz te v svobodni trg usmerjene stranke, še vedno verjame, da bo zmagala CDU, s katero bi bili zagotovo tudi oni del vlade. "Skoraj gotovo je, da bo Armin LAschet naslednji nemški kancler. Naš cilj na volitvah je dvomestna podpora, da CDU in Zeleni ne bi imeli večine in bi Nemčija dobila vlado, ki mora zajeti politično sredino skupaj z močno stranko Svobodnih demokratov," je dejal Lindner.

Druga možnost koalicije so Socialdemokrati z Zelenimi in stranko Levice, pred katero strašijo in svarijo konservativci. A mnogi ocenjujejo, da je stranka Levice na zvezni ravni zaradi svoje težavne zunanje politike – izstop iz Nata in nasprotovanje vojaškemu posredovanju v tujini – nepredvidljiva in neresna. Programi teh treh strank so sicer najbolj skladni.

"Želimo si političnih sprememb. Borimo se za močno levico, s katero bi dosegli politične spremembe. Socialdemokrati in Zeleni morajo razmisliti, ali svoje predvolilne obljube o socialni pravičnosti, višji minimalni plači in podnebni zaščiti lahko uresničijo s CDU-jem in FDP-jem. Oni namreč želijo prav nasprotno," pravi Janine Wissler iz stranke Levica. Stranka Levice se je zdaj pripravljena odpovedati zunanjepolitičnim zahtevam, samo da bi bila del prihodnje vlade.

In potem je vedno možna tudi velika koalicija s Krščanskimi demokrati kot doslej, le da v prihodnje, če zmagajo Socialdemokrati, pod vodstvom Scholzem, če se prvi dve ne izideta. Ali pa zmaga CDU-ja, potem je jasno, da bo vladna koalicija z Zelenimi in liberalno FDP.

Alternativi za Nemčijo napovedujejo okoli 11-odstotno podporo, a ne bodo del vlade, vsi politiki so jasno in glasno in to večkrat poudarili, da z njimi ne bodo sodelovali, ker niso demokrati.

Nemčija je na razpotju. Kdaj, če ne zdaj, je treba določiti podnebno politiko, smer gospodarstva, digitalizacija, nujni sta reforma zdravstvenega in pokojninskega sistema. In tukaj je še Evropa, ki tudi čaka na Nemčijo. A Nemčija se Evrope ne veseli, v njej vidi težave, Evropa, razen načelnih izjav, tudi ni bila pomembna tema v predvolilnih soočenjih, kar v trenutku, ko je odprtih toliko front, ne čudi Cathryn Clüver Aschbrook, direktorice Nemškega sveta za zunanje zadeve, posvetovalnega telesa nemške vlade. "Želela bi, da bi bilo v predvolilni kampanji več poudarkov na zunanji politiki. Kajti neizogibno bodo po odhodu kanclerke in nastopu nove koalicijske vlade decembra ali januarja težave, ki se vseskozi prepletajo in zunanjepolitični izzivi tako očitni kot še nikoli prej. S tem se bo ukvarjala nova vlada, ki omenjenih vprašanj v kampanji sploh ne obravnava, tega pravzaprav ne počne nobena stranka."