Na vrhu so sodelovali voditelji držav članic EU-ja in voditelji šestih partneric z Zahodnega Balkana: iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Kosova.
"EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu evropski perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu," piše v izjavi z Brda, ki so jo danes sprejeli voditelji članic EU-ja v posvetovanju z voditelji Zahodnega Balkana.
Michel se je na novinarski konferenci po vrhu najprej zahvalil slovenskemu predsedstvu za organizacijo včerajšnjega neformalnega zasedanja voditeljev EU-ja in vrha EU-Zahodni Balkan, kjer so imeli priložnost za izmenjavo pogledov pri različnih političnih vprašanjih, vladavini prava in boju proti korupciji, pri čemer moramo biti odprti in se pogovarjati.
Po besedah Michela gre tudi za izbiro držav Zahodnega Balkana, kaj želijo za svoje države, a ključne so reforme, med njimi zeleni dogovor in digitalna agenda. "Ponudili smo velik znesek denarja, največ do zdaj, in na ta način lahko spodbujamo sodelovanje v regiji," je zatrdil predsednik Evropskega sveta.
Michel je dejal, da je EU pripravljen prevzeti svoj delež odgovornosti, da bi zagotovili napredek v državah. Pri tem je še poudaril, da gre tudi za zmogljivost vseh 27 članic, da sprejmejo nove članice.
"Imamo skupno usodo"
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je sporočilo vrha jasno: te države so del iste Evrope kot države članice. "Imamo skupno zgodovino, skupne vrednote in tudi skupno usodo. Evropska unija ne bo popolna brez Balkana," je zatrdila. Ob tem je razkrila sprejetje naložbenega načrta, v okviru katerega bo EU regiji namenil za 30 milijard evrov investicij, od tega devet milijard evrov nepovratnih sredstev. "30 milijard evrov vlagamo v to regijo. Že samo to je pomembno sporočilo. To ne koristi le Balkanu, temveč tudi EU-ju, in bo olajšalo postopek širitve," je še dejala predsednica Evropske komisije.
Med potjo po zahodnobalkanskih državah prejšnji teden je, kot je dejala Ursula von der Leyen, zaznala frustracije zaradi dolgotrajnega procesa približevanja, a sama je opazila velike spremembe, zato je pomembno, da se nadaljujejo reforme na ključnih področjih, kot so boj proti korupciji, gospodarske reforme in svoboda medijev. Zaradi odlaganja začetka pristopnih pogajanj Unija po njenih navedbah izgublja vlogo in ugled v regiji.
Ob tem je tudi navedla, da je EU regiji za premagovanje pandemije zagotovil 3,3 milijarde evrov in zagotovil milijone odmerkov cepiva. "S tem smo zagotovili, da smo najzanesljivejši partner Zahodnega Balkana, in to bomo tudi v prihodnjih letih in desetletjih."
Vrh je razčistil sliko v regiji
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je dejal, da je bil pomemben dogodek, ki je razčistil sliko v regiji, vrh pa je potekal tudi v polni zasedbi, kar je po pandemiji pravo olajšanje.
Za Janšo je bil vrh prelomen dogodek, ki skupaj z drugimi prizadevanji, kot so berlinski proces, proces Brdo-Brioni in prizadevanja voditeljev Zahodnega Balkana olajša približevanje ter potrjuje odločitev iz Soluna leta 2003. Takrat se je regiji zagotovil vstop v EU, a čeprav se je takrat računalo, da se bo to zgodilo prej, a so številne krize v EU-ju in tudi v sami regiji privedle do zamud.
Po besedah slovenskega premierja je v deklaraciji, ki je bila usklajena za ta vrh, veliko dobrih sporočil za ljudi v regiji, od 30 milijard evrov investicij za različne programe do obljube o skorajšnjem roamingu v regiji, pa tudi vse tiste spodbude, ki se nanašajo na potrebne reforme in jih morajo države izvesti ne le zaradi približevanja, ampak ker tako modernizirajo svoje sistem in podsisteme.
Kot je dejal Janša, ni skrivnost, da so želeli vključiti časovnico, vsaj ohlapno, a čeprav časovnica ni bila vključena, obstaja velika pripravljenost držav članic, da je naslednje desetletje tisto, v katero bodo usmerjeni vsi napori, da se perspektiva evropskega članstva realizira v čim večji meri. Od leta 2003 se je nekako izgubil enačaj med pojmoma evropska perspektiva in članstvo, a pomembno je, da smo v deklaracijo vključili tudi pojem širitev, kar pomeni spodbudo za države, je dejal Janša. Ob tem je poudaril, da je pomembna tudi reforma institucij EU-ja in vzporeden proces razreševanja konkretnih vprašanj, ki jih morajo rešiti držav, skupaj s približevanjem držav EU-ju.
Po napovedih Janše bo Slovenija, ko se bo odločala o širitvi, terjala, da vse države, ki vstopajo, zagotavljajo vladavino prava, da tri tedne pred volitvami ne bodo zapirali opozicijskih politikov, da se na njihovih javnih televizijah ne bo grozilo s smrtjo in da v njihovih sodnih sistemih ne bodo sodili ljudje, ki so drastično kršili človekove pravice in izrekali smrtne kazni v nekdanjem komunističnem režimu. "Na to bomo zelo pozorni," je zatrdil.
Svoboda medijev izrednega pomena
Trojica je odgovarjala tudi na vprašanja o STA-ju in svobodi medijev ter skrb vzbujajočem dvigu energentov. Michel je napovedal, da bo dvig energentov tema vrha konec oktobra, kot je poudaril, se je pomembno na razpravo temeljito pripraviti. Janša je opozoril, kako se je leta 2008 kriza začela z dvigom cen energentov, ki se je potem prelil na vsa druga področja. Pohvalil je pravočasno ukrepanje, da bodo države članice obdržale dobre gospodarske kazalnike, ki jih opažajo zdaj.
Glede medijev je Michel poudaril, da je svoboda medijev izrednega pomena. Ursula von der Leyen je dejala, da so o STA-ju večkrat povedali, da jih skrbi financiranje. Janša je glede tega vprašanja dejal, da bodo sredstva izplačana isti dan, ko bo direktor STA-ja podpisal pogodbo. Več o tem v ločenem prispevku.
Od Zahodnega Balkana odvisno obvladovanje migracij
Nemška kanclerka Angela Merkel je po vrhu dejala, da so zavezani perspektivi priključitve zahodnobalkanskih držav EU-ju. "Kljub vsem razlikam menim, da te države spadajo v Evropo," je dejala kanclerka in dodala, da je od teh držav odvisno tudi obvladovanje migracij. Ob tem je še izrazila upanje, da bodo rešili težave, ki ovirajo začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je povedal, da je Zahodni Balkan na poti v EU in se mu mora pokazati, da je v osrčju Evrope, s čimer si zasluži vlaganja, trgovino in tudi članstvo. A po njegovem mnenju bodo za priključitev še šestih držav potrebne reforme glede procesov odločanja v EU-ju, ki so že tako počasni.
Vučić: Janša se je trudil za jasnejšo perspektivo
Voditelji držav Zahodnega Balkana vrh zapuščajo z različnimi vtisi.
Srbski predsednik Aleksander Vučić je dejal, da je na današnjem vrhu EU-Zahodni Balkan prišlo do manjšega premika k državam v regiji. "Tudi jaz mislim, da je prišlo do manjšega premika, ker so nas oni toliko časa poslušali, pa tudi mi njih," je dejal in dodal, da je bila po njegovem mnenju podpora širitvi EU-ju na Zahodni Balkan večja kot na vrhu v Sofiji leta 2018.
Poudaril je še, da se je slovenski premier Janša na vrhu "ves čas trudil za jasnejšo evropsko perspektivo Zahodnega Balkana".
Vučić je še dejal, da se Srbija ne bo mogla priključiti EU-ju, če ne razreši vprašanj glede Kosova. "Obstaja perspektiva širitve, a ni jasno, ali imajo vse države članice te apetite," je povedal po vrhu.
Kosovski premier Albin Kurti je medtem dejal, da bi bila lahko sklepna izjava boljša, vendar kljub temu EU "ostaja naša usoda". Izrazil je upanje, da je širitev del bistva EU-ja kot mirovnega projekta po drugi svetovni vojni.
Kurti je bil pred vrhom kritičen, ko je postavil vprašanje vizumske liberalizacije, češ da jo je Evropska komisija predlagala že dvakrat, pa se še vedno ni zgodilo nič. Unija mora po Kurtijevih besedah ostati zvesta svojemu bistvu – širitvi, saj je to najpomembnejši projekt miru po drugi svetovni vojni.
Makedonski premier Zoran Zaev je že ob prihodu na vrh poudaril, da bo v primeru neukrepanja EU-ja razočaranje prebivalcev Zahodnega Balkana škodovalo veliki evropski ideji enotnosti in sodelovanja.
Na vrhu je poudaril, da je močan in uspešen Zahodni Balkan nujen prispevek k evropskemu gospodarstvu. Popolna vključitev te regije v EU pa mora biti naraven rezultat reformnega procesa v teh državah, je poudaril.
Predsedujoči predsedstvu BiH-a Željko Komšić je države članice EU-ja pozval, naj ohranijo proces evropske integracije za BiH kot suvereno in neodvisno državo enakopravnih državljanov. Njegova država kljub vsem izzivom in različnim političnim vplivom tretjih držav ostaja zavezana evropski poti, je še poudaril.
Začetek plenarne seje z zamudo
Plenarna seja je bila načrtovana ob 9.30, a se je začela pozneje, saj so se voditelji takrat še zbirali na Brdu pri Kranju.
Na seji so se voditeljem in voditeljicam pridružili predstavniki in predstavnice Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Svetovne banke ter Sveta za regionalno sodelovanje.
Ob 11. uri je bila na programu seja voditeljic in voditeljev sodelujočih držav, ob 13.30 pa bo novinarska konferenca, na kateri bodo sodelovali predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik vlade Janez Janša.
Vrh EU-Zahodni Balkan je osrednji dogodek slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja.
V torek neformalno zasedanje voditeljev EU-ja
V torek so voditelji držav članic EU-ja na neformalnem zasedanju na Brdu pri Kranju razpravljali tudi o strateški suverenosti Unije in njeni vlogi v svetu pri reševanju aktualnih izzivov, v ospredju pa so bili Afganistan, Aukus in odnosi s Kitajsko.
Zaradi napovedi protesta je vlada za čas vrha omejila gibanje v Ljubljani, na Bledu in okoli Brda. Na določenih relacijah so bile tudi občasne zapore prometa.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje