Obrambni minister Matej Tonin je dejal, da je nova resolucija potrebna, ker se je v mednarodnem varnostnem okolju v času, ko velja zdajšnja resolucija iz leta 2010, ogromno spremenilo. Poleg tega pa je omenil tudi negativne ocene, ki jih v zadnjem desetletju na tem področju dobiva Slovenija. Pojasnil je, da je resolucija najvišji razvojnousmerjevalni dokument Slovenske vojske, z njo pa želijo predstaviti, kako vidijo njen razvoj v prihodnosti.

Tonin: Resolucija nadaljuje zadeve iz prejšnjih mandatov

Po Toninovih besedah resolucija le nadaljuje delo njegovih predhodnikov in sledi dozdajšnjim javnim usmeritvam vseh strank, razen Levice. Tako sledijo javnim zavezam, ki sta jih dala že nekdanja predsednika vlade Alenka Bratušek in Marjan Šarec.

Minister je še pojasnil, da se po resoluciji, v kateri je govor tudi o naborništvu, predvideno končno razmerje najmanj 7000 pripadnikov stalne in do 3000 pripadnikov pogodbene sestave. Vojsko želijo približati ljudem in krepiti sisteme, ki so dvonamensko uporabni, je dejal.

Kot eno večjih sprememb je omenil tudi, da ni več govora o dveh srednjih bojnih bataljonskih skupinah. Pojasnil je, da je glede na realnost v Sloveniji šla njegova ekipa v pogajanje z zavezništvom. Poudarek je zdaj, da se zgradi eno srednjo bojno bataljonsko skupino do leta 2026, namesto druge pa so zavezništvu ponudili tisto, kar SV že ima: transportno letalo, ladjo Triglav, poleg tega pa bodo razvijali tudi izvidniški bataljon. Tonin predvideva, da bo tak dogovor dokončno potrjen ta mesec. V resolucijo so po njegovem mnenju zapisali realističen predlog rasti obrambnih izdatkov. Do leta 2024 je načrtovanih 1,5 odstotka BDP-ja, nato pa postopna in počasna rast na dva odstotka do leta 2035.

SD: Nepotrebno hitenje

V SD-ju so že na začetku seje predlagali, da bi obravnavo resolucije umaknili z dnevnega reda današnje seje. Po besedah Gregorja Židana se s sprejemanjem resolucije hiti po nepotrebnem, saj obrambo ministrstvo razpolaga z vsemi usmerjevalnimi in izvedbenimi dokumenti, ki omogočajo delovanje in razvoj obrambnega sistema. Opozoril je, da leta 2010 sprejeta resolucija velja še celoten mandat naslednje vlade, poleg tega bi ob sprejemanju nove resolucije najprej pričakovali analizo uresničitve ciljev iz zdaj veljavne.

Levica: Sprejemanje resolucije tik pred volitvami

Miha Kordiš iz Levice, ki je podprla predlog SD-ja, pa je poudaril, da se je tovrstnega dokumenta treba lotiti s široko javno razpravo, "zagotovo pa ne pet pred 12. uro, pred volitvami". Tudi sicer so v Levici kritični do predlagane resolucije. Kot je dejal Kordiš, ta do leta 2035 predvideva kar 5,4 milijarde evrov za področje vojske, pretežno za nabave orožja, "ki ga v tej državi ne potrebujemo" in je namenjeno za delovanje v okviru zveze Nato. "Če bomo dali 5,4 milijarde evrov v orožje, kje bomo našli denar za tisto, kar v tej državi dejansko potrebujemo," je vprašal poslanec. Ob tem pa je napovedal predlog za referendum.

SAB: Od kod bo država dobila sredstva?

Marko Bandelli iz SAB-a je podvomil o realizaciji resolucije in spraševal, od kod bo država za to dobila sredstva. V resoluciji pogreša vizijo razvoja vojske. V njej "ni nič drugega kot vzdrževanje vojske z visoko obremenitvijo davkoplačevalskega denarja," je menil. Robert Pavšič (LMŠ) pa je predlogu resolucije očital tudi vrsto nedoslednosti, mešanje strateških in operativnih vsebin v istih poglavjih. Kot je ugotavljal, so nekatere rešitve zelo konkretne, druge pa zelo zavite.

SDS in NSi podpirata sprejetje resolucije

Predlog resolucije sta v razpravi podprla Jožef Lenart (SDS) in Mihael Prevc (NSi). Drugi je poudaril, da očitek, da je za sprejetje resolucije neprimeren čas, ni utemeljen in je "na neki način želja po nadaljevanju stanja od leta 2010, ko se je s podporo razvoju SV odlagalo". Po Lenartovih besedah mora urejena država imeti vojsko in zagotovljene vire, da se vojska ohrani. Kot je dejal, pri tej vladi ne gre le za mrtve črke na papirju, kot je bilo pri nekaterih predhodnikih.

Podpora nepovezanih poslancev

Z resolucijo se po besedah Jurija Lepa načeloma strinjajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Je pa Lep poudaril, da bosta glede morebitne ponovne uvedbe naborništva potrebna širši politični in družbeni konsenz. Resolucija namreč med drugim ob nezadostnem zagotavljanju obsega stalne in rezervne sestave dopušča ponovno oceno smotrnosti uvedbe znanih ali nadgrajenih oblik vojaške dolžnosti.