Posvetovalna skupina za cepljenje je po neuradnih informacijah Televizije Slovenija sklenila, naj se prednostno uporabljajo mRNA-cepiva, torej cepiva proizvajalcev Pfeizer in Moderna. Vektorska cepiva (Janssen in AstraZenece) bodo na voljo le ob izrecnem pisnem soglasju ne glede na starost cepljenega. Kot je znano, so v nekaterih državah vektorska cepiva omejili predvsem za mlajše osebe.

Podobno bo veljalo za Moderno – v primeru uporabe za mlajše od 18 let. Uradno morajo te sklepe še potrditi. Ali bo vlada prisluhnila posvetovalni skupini za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki jo vodi Bojana Beović, še ni znano.

Trenutno je cepljenje s cepivom Janssen v Sloveniji začasno ustavljeno, s cepivom Astrazenece pa se že nekaj mesecev vsakodnevno v povprečju cepi le nekaj deset ljudi.

Z ministrstva za zdravje so sporočili, da usklajevanja skupine še potekajo. Ko bodo sklepi znani, predvidoma v ponedeljek, bosta minister Janez Poklukar in Bojana Beović javnost seznanila z ugotovitvami. Kot je poročala Televizija Slovenija, večina članov posvetovalne skupine meni, da bi vektorska cepiva lahko uporabljali z izrecnim pisnim soglasjem, nekateri pa še vedno vztrajajo pri popolnem umiku vektorskih cepiv.

Odločitev naj bi člani posvetovalne skupine sicer sprejeli na podlagi podatkov o redkih neželenih dogodkih in večji učinkovitosti mRNK-cepiv. Po študiji ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) je cepivo Moderne 93-odstotno učinkovito pri preprečevanju hospitalizacij zaradi covida-19, cepivo Pfizerja 88-odstotno, cepivo Johnsona & Johnsona pa 71-odstotno. Študija CDC-ja je od marca do avgusta zajela več kot 3600 hospitaliziranih odraslih oseb, ki sicer niso imeli oslabljenega imunskega sistema, je navajal STA.

Razprava o omejitvi cepljenja z vektorskimi cepivi v Sloveniji se je vnela po smrti 20-letne ženske, pri kateri sumijo na zaplet po cepljenju s cepivom proizvajalca Janssen.

Jerala: Ljudje se z mRNA-cepivi cepijo z "mirnejšim srcem"

Sorodna novica Jerala: Ko je cepiv dovolj, je smiselneje uporabljati cepiva, boljša kot sta Janssen in Astrazeneca

Predlog, da preidemo na prednostno uporabo mRNA-cepiv, je smiseln tudi po mnenju Romana Jerale s Kemijskega inštituta. "Virus je sestavljen iz RNA, okoli virusa je maščobna ovojnica in nekaj proteinov. Če pogledamo mRNA-cepivo, je narejeno skoraj tako kot virus. Razlika je v tem, da ne povzroča bolezenskih učinkov, RNA pa je le za protein, ki inducira protitelesa, ki nas zaščitijo. V tem pogledu so mRNA-cepiva najboljši približek tega, da se okužimo z virusom brez posledic in torej aktiviramo imunski sistem in zaščito," je za Odmeve povedal Jerala.

Poudaril je, da je bilo z mRNA-cepivi po svetu cepljenih že več milijard ljudi in verjetno še nobeno cepivo ni bilo uporabljeno v tolikšni meri, zato ne moremo govoriti o poskusnih cepivih. Prešla so tudi vse klinične študije.

Na vprašanje, ali so vektorska cepiva slaba, Jerala odgovarja, da ne moremo reči, da so slaba. "Navsezadnje moramo pogledati v perspektivi, da smo se z vektorskimi cepivi cepili, ko še ni bilo drugih in je bilo katero koli cepivo dobro. Vektorska cepiva prav tako zaščitijo pred hujšim potekom bolezni, a so nekoliko manj učinkovita, več pozornosti je bilo na še vedno zelo redkih stranskih učinkih. A glede na to, da imamo dovolj cepiv na osnovi mRNA, ki so učinkovitejša, mislim, da je zelo smiselno, da se v prihodnje cepimo z njimi."

Kljub vsemu odločitev za prednostno uporabo mRNA-cepiv ne temelji le na njihovi večji učinkovitosti, temveč tudi na nekaterih tragičnih dogodkih, ki so bili posledica cepljenja z vektorskimi cepivi. Ljudje se z mRNA-cepivi lahko "cepijo z mirnejšim srcem", meni Jerala.

Kot dodaja, je težko napovedati, kako dolgo bodo cepiva delovala. "Za zdaj še vedno lahko rečemo, da cepiva preprečujejo hud potek bolezni. V določenem deležu se dogaja, da ljudje, ki so bili cepljeni, zbolijo. Kljub temu je verjetnost, da se okužijo, približno desetkrat nižja in običajno je potek bolezni bistveno lažji kot pri necepljenih," je Jerala še povedal za Odmeve.

Zaloge cepiv v Sloveniji

Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v skladiščih pri nas 722.000 odmerkov cepiv. Več kot pol milijona je odmerkov Pfizerjevega cepiva, rok uporabe jim poteče v obdobju od februarja do aprila prihodnje leto. S to zalogo bi lahko z dvema odmerkoma cepili približno 250 tisoč ljudi. Nova pošiljka tega cepiva bo v Slovenijo prišla konec decembra. Zelo malo povpraševanja je po cepivu Moderne, zato ga pristojni ne naročajo več. Na zalogi pa je še skoraj 126.000 odmerkov. Rok uporabe jim poteče konec leta ali pa marca prihodnje leto.

Veliko odmerkov cepiva Astrazenece smo v zadnjih mesecih podarili Egiptu, Bosni in Hercegovini ter Zelenortskim otokom, skupaj 450.000 odmerkov. V skladiščih pri nas ostaja še nekaj več kot 13.000 odmerkov z rokom uporabe do konca novembra. Cepiva podjetja Janssen začasno ne uporabljamo, v skladiščih ga je več kot 45 tisoč odmerkov, ki jih lahko porabimo do junija leta 2023, je še poročala Televizija Slovenija.

Cepiv je torej dovolj, zanimanje za cepljenje pa je še vedno majhno.

V četrtek potrjenih 828 okužb, umrla dva bolnika

V četrtek je bilo ob 4709 PCR-testih potrjenih 838 okužb z novim koronavirusom. Umrla sta dva človeka s covidom-19. V bolnišnicah se zdravi 413 ljudi (najmlajši ima 26 let), od tega 115 na enotah intenzivne terapije (najmlajši bolnik je star 34 let), je sporočila vlada.

V državi je 11.839 aktivnih primerov okužbe. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh je 559 (pet manj kot včeraj, ko je številka znašala 564), povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa znaša 816, kar je kar 20 manj kot dan prej (836).

Prejšnji petek so potrdili več, 993, primerov okužbe. Po podatkih NIJZ-ja so od izbruha epidemije covida-19 v državi potrdili dobrih 300.000 okužb.

Do zdaj je bilo sicer v državi z enim odmerkom cepiva cepljenih 1.133.688 ljudi, z vsemi pa 1.033.141.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji