V prvi oceni vpliva pandemije covida-19 na duševno zdravje so raziskovalci navedli, da je zaradi hujše depresije leta 2020 trpelo dodatnih 52 milijonov ljudi. O tesnobi oz. anksioznosti je poročalo dodatnih 76 milijonov ljudi. Gre za 28-odstotni oz. 26-odstotni porast primerov omenjenih duševnih motenj.

Študija nakazuje, da so države, ki jih je covid-19 prizadel najbolj, zaznale tudi največji porast duševnih bolezni. Obstaja namreč močna povezava med številom primerov covida-19, omejitvami gibanja in povišanimi stopnjami depresije in tesnobe.

Za Slovenijo študija ocenjuje, da je število primerov depresije poraslo za 23 odstotkov in tesnobe za 26 odstotkov.

"Naše ugotovitve izpostavljajo nujnost krepitve sistemov duševnega zdravja, da bomo lahko naslovili vse večje breme resnih depresivnih motenj in anksioznosti po svetu," je dejal vodilni avtor študije Damian Santomauro z Univerze v Queenslandu. "Pokritje dodatnih potreb po storitvah duševnega zdravja zaradi covida-19 bo izziv, a to, da se ne bi odzvali, ne sme biti možnost," je dodal.

Po presoji raziskovalcev je v pandemiji nadpovprečno trpelo duševno zdravje žensk, tudi zato, ker so pandemični ukrepi v številnih državah okrepili obstoječe zdravstvene in družbene neenakosti. Obenem ženske še vedno na svoja ramena prevzemajo večino domačih opravil in so pogosteje žrtve nasilja v družini, ki se je v pandemiji okrepilo.

Močno so porasli tudi primeri duševnih motenj med mladimi v starosti od 20 do 24 let. K temu je prispevalo to, da so mladi izgubili priložnosti za učenje, druženje in zaposlovanje.

Kaj pravi ljubljanska psihiatrična klinika

Tudi raziskava ljubljanske psihiatrične klinike je pokazala na večje tveganje za stres, tesnobnost in depresijo pri ženskah in mlajših. V spletni obliki so jo izvedli na 1800 ljudeh iz splošne populacije, starostnikov pa v njej niso zajeli, je na novinarski konferenci povedala vodja enote za gerontopsihiatrijo Centra za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Polona Rus Prelog.

Sorodna novica Duševnih stisk študentov je vedno več, vsak četrti razmišlja o samomoru

V psihiatrični bolnišnici je sicer trenutno hospitaliziranih veliko starostnikov, medtem ko jih je bilo v prvem epidemičnem valu manj, ker so zaradi strahu pred covidom-19 delali večjo selekcijo pri hospitalizacijah, prav tako so ljudje odlašali z obiskom strokovnjakov zaradi strahu pred boleznijo.

Na duševno zdravje mladih je epidemija vplivala predvsem zato, ker se je bistveno spremenil njihov način življenja zaradi omejitve druženja in ohranjanja socialnih stikov. Osamljenost pa je tudi velik dejavnik, ki vpliva na duševno zdravje starejših, je pojasnil psihiater z ljubljanske psihiatrične klinike Jurij Bon.

Po njegovih besedah se na področju ambulantne psihiatrične obravnave podaljšujejo čakalne dobe, kar kaže na to, da se stiska ljudi povečuje.

Epidemija traja, marsikaj se bo še pokazalo v prihodnosti

Ob tem je Rus Prelog še dodala, da epidemija še traja, izkušnje iz prejšnjih večjih kriznih obdobij pa kažejo, da se obseg porasta števila duševnih motenj kaže z zamikom.

Pandemija je po njenih opozorilih še bolj poudarila neenakost in dostopnost do zdravstvene obravnave. Dostop do storitev s področja duševnega zdravja mora biti po njenih besedah čim širša.

Sorodna novica V času epidemije več nujnih psihiatričnih obravnav otrok in mladostnikov

Dovolj zgodnje odkrivanje in začetek zdravljenja depresije, ki je poleg tesnobnosti najbolj razširjena duševna motnja, sta ključna, da ne preide v kronično obliko, je poudaril Bon. Od stopnje bolezni je nato tudi odvisno zdravljenje in potrebe po hospitalizaciji. Pri blažjih oblikah depresije je popolnoma enakovredno zdravljenje s psihoterapevtsko obravnavo in z antidepresivi.

Pri zmernih in hujših depresijah svetujejo antidepresive, ki pa se jih po njegovih besedah drži stigma, da povzročajo zasvojenost. A Bon opozarja, da antidepresivi v možganih povzročijo pozitivne spremembe, je pa res, da so se v preteklosti, ko ni bilo na voljo vseh modernih zdravil, bolj uporabljala pomirjevala. Ta se danes uporabljajo kratkotrajno za tesnobo.

V epidemiji težje do pomoči

Predsednik združenja Ozara Slovenija, ki nudi pomoč in podporo ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, Bogdan Dobnik je dejal, da je epidemija covida-19 vplivala na dostopnost do oskrbe njihovih uporabnikov predvsem v tem, da so zaradi zaustavitve javnega prometa v določenem obdobju težko dostopali do zdravstvenih ustanov, prav tako so bile zdravstvene storitve manj dostopne, manj je bilo hospitalizacij. Številni njihovi uporabniki si zaradi slabšega premoženjskega stanja niso mogli privoščiti mask in rokavic, ko so bile te obvezne.

Epidemija je vplivala tudi na njihovo delo. V prvih 14 dneh v prvem epidemičnem valu so sicer njihovi centri zaprli vrata, nato pa so delovali ves čas epidemije, a v omejenem obsegu. V tem času so vzpostavili telefonska svetovanja, ki so bila zelo zasedena, posamezni svetovalec je na dan prejel tudi po 70 klicev.