Vlada je predlog novele zakona o dohodnini poslala v parlamentarni postopek na začetku maja, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo, pa bo DZ odločil v torek. Finančni minister Andrej Šircelj je k podpori pozval z besedami, da z zvišanjem splošne olajšave tisti prihodki, ki so nujno potrebni za življenje, ne bodo več obdavčeni. "Gre za moralno in etično vprašanje, ali država obdavčuje dohodke, ki so nujni za preživetje," je dejal.

Po predlogu se bo splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. To za delavca z minimalno plačo že leta 2022 pomeni 160 evrov več, za delavca s povprečno plačo 260 evrov več in za tistega s trikratnikom povprečne plače 330 evrov več. Do leta 2025 se bodo te številke zvišale na od 640 do 1320 evrov, je povedal minister. "Bistvo je, da se bodo povečali neto dohodki ljudi," je dejal in opozoril, da je pri nas obdavčitev dela v mednarodnih primerjavah nadpovprečno visoka.

Spremembe pri dohodnini bodo po ocenah v prvem letu zmanjšale proračunske prihodke za 276 milijonov evrov, v letih potem se bo izpad zaradi zviševanja splošne olajšave še poglabljal. Kot je poročal Radio Slovenija, je glavni pomislek opozicije, da bi se zaradi spremembe dohodnine oslabile ali krnile javne storitve. A minister Šircelj zagotavlja, da to javnih financ ne bo ogrozilo, saj naj bi gospodinjstva zaradi višjega razpoložljivega dohodka povečala porabo.

Koalicija predlog podpira, opozicija je proti, neodločeni le v SNS-u

V poslanskih skupinah koalicijskih strank SDS, NSi in SMC predlagane spremembe podpirajo. "Eden izmed ključnih problemov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je previsoka obremenitev plač. In to se s to spremembo zakona bistveno spreminja," je dejal Marko Pogačnik (SDS). Monika Gregorčič (SMC) vidi znižanje davkov kot naložbo v prihodnost. S tem se bodo omogočili višje plače, več zaposlovanja, višja raven porabe, višja gospodarska rast, je napovedala in izrazila prepričanje, da se bodo posledično tudi davčni prihodki vrnili oziroma na daljši rok presegli raven pred razbremenitvijo. "Čas je, da se delo v tej državi izplača," je pozval Jožef Horvat (NSi)

Tudi poslanec opozicijske stranke SAB Marko Bandelli je dejal, da si vsi, ki sedijo v parlamentu, želijo ljudem dati več. "A sprejetje tega zakona bo le še dodatno poglobilo javni dolg, ki že danes zaradi ravnanj te vlade vsakega Slovenca zadolžuje za skoraj 22 tisoč evrov," je opozoril. V SAB-u bodo zato glasovali proti.

Prav tako bodo proti glasovali poslanci strank LMŠ, SD, Levica, DeSUS in poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP), le v SNS-u se še niso odločili. Poslanec te stranke Jani Ivanuša je dejal, da so na splošno naklonjeni višanju plač Slovenkam in Slovencem, a da jih skrbijo posledice visokega izpada proračunskih prihodkov, zato bodo pred odločitvijo naredili še nekaj analiz.

Opozorila o tem, da bodo največ ugodnosti dobili tisti, ki že zaslužijo največ

Na nevarnost nepremišljene in neodgovorne fiskalne politike so opozarjali tudi poslanci preostalih opozicijskih strank. Ob dokončni uveljavitvi predlaganih sprememb leta 2025, torej tri leta po koncu mandata te vlade, bi imeli za skoraj 850 milijonov evrov manj javnofinančnih prihodkov, je povedal Jurij Lep (NeP). To se mu zdi preveliko tveganje za vzdržnost celotnih slovenskih javnih financ. "Zdaj ni čas za razmetavanje denarja, sploh ne po tem, ko so nas zgolj neposredni stroški pandemije doslej stali 4,4 milijarde evrov, in vsi vemo, da je velik del tega denarja izposojen," je dejal tudi Gregor Židan (SD).

Sorodna novica Vlada pošilja v DZ predloge sprememb treh davčnih zakonov

Vlada sicer računa, da bo mogoče ta izpad nadomestiti z višjo porabo, in tudi minister Šircelj je dejal, da se bo izničil z uspešno gospodarsko rastjo in polno zaposlenostjo, a Igor Peček (LMŠ) je dodal, da nam bosta v primeru podpore noveli zakona ostali le dve možnosti. Ti sta odpoved nekaterim že obstoječim proračunskim izdatkom ali pa nadaljnje zadolževanje za ukrepe, ki nimajo povezave z epidemijo, je posvaril.

Židan je tudi ugotovil, da predlagane spremembe pri dohodnini le na videz dajejo vsem, vendar največ ugodnosti ponujajo tistim, ki že sicer zaslužijo največ. Kot primer je navedel predlog seniorske olajšave, ki bo resnično spremembo pomenila le za tistih 21.000 upokojencev s pokojninami nad 1500 evrov. Povečanje dohodkovne neenakosti med ljudmi v predlogu novele zakona vidijo tudi v Levici. Luka Mesec je izpostavil znižanje stopnje davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov in neobdavčenje božičnice za direktorje.

V DeSUS-u noveli zakona nasprotujejo zaradi njenega učinka na prihodke občin. "Dohodnina je najpomembnejši vir financiranja občin," je dejal Robert Polnar in se začudil, da namerava vlada zmanjševati temeljni prihodkovni vir za financiranje prihodnjih potrebnih odhodkov lokalne samouprave. "Ocenjujemo, da so tako velike izgube davčnih prihodkov glede na javnofinančni položaj neprimerne," je pojasnil glas proti.

Ali je predlog novele zakona primeren za nadaljnji postopek, bodo poslanci odločali na torkovem glasovanju.

Nižja obdavčitev kapitala in najemnin, vrnitev seniorske olajšave

Poleg višje splošne olajšave so v predlogu predvidene tudi druge spremembe. Stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu bi se po predlogu znižala s 50 na 45 odstotkov, olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine pa naj bi se znova usklajevale z inflacijo. Vrača se seniorska olajšava v višini 1500 evrov za starejše od 70 let, pri uporabi električnega vozila za zasebne namene pa ne bo treba plačati bonitete.

Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se bo po predlogu po lanskem zvišanju na 27,5 znova vrnila na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva in ne po dvajsetih, kot je to predvideno zdaj. Na 15 odstotkov naj bi se znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako vlada predlaga znižanje normiranih stroškov.

Razprava o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj

Sorodna novica Večina opozicije za začetek gradnje 10.000 javnih najemnih stanovanj

DZ se je seznanil s predlogom zakona o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, katerega cilj je zagotoviti 10.000 stanovanj za najem do leta 2029, s tem pa rešiti stanovanjsko problematiko za vsaj 30.000 ljudi. Ali je primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo poslanci glasovali v torek.

Predlog zakona so v zakonodajni postopek vložile poslanske skupine strank SD, LMŠ, Levica, SAB in NeP. "Z njim bi ljudem ponudili javno alternativo tržnemu najemu ali nakupu stanovanja," je povedal Marko Koprivc (SD).

Zakon bi uveljavil proračunski vir za gradnjo 10.000 javnih najemnih stanovanj v šestih letih po celotni državi, in sicer skupaj 1,3 milijarde evrov nepovratnih in povratnih sredstev ter državnih poroštev. Uvedel bi tudi javno službo gradnje, prenove ali nakupa stanovanj, namenjenih za oddajo v dolgoročni najem.

Najemnina za novo, 65 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani po teh načrtih ne bi smela preseči 350 evrov na mesec. "Takoj po osamosvojitvi smo celotno vprašanje stanovanjske politike prepustili trgu in verjeli, da bo ta delal v dobro ljudi," je pojasnil Koprivc. Ker so se zmotili, se mu zdaj zdi potrebna intervencija države.

"Stanovanj z neko razumno najemnino, ki bi jih mladi zmogli plačevati, v Sloveniji praktično ni," je opozoril Nik Prebil (LMŠ). Tudi Miha Kordiš (Levica) je ugotovil, da najemnine letijo v nebo, medtem pa imamo v Sloveniji stanovanjske barone, ki imajo v lasti tudi po 50 stanovanj. "Cene so previsoke, zato mora na trg poseči država," je dejal tudi Branislav Rajić (NeP), k odzivu na visoke cene na nepremičninskem trgu pa je pozval še Andrej Rajh (SAB).

Jani Prednik (SD) je pojasnil, da so predlog zakona pripravili po vzoru drugih držav, kjer sistem deluje več kot odlično. Država mora skrbeti za to, da imajo njeni državljani dostop do nepremičnine ter da si lahko ustvarijo družino in življenje, je poudaril.

Tako vladi kot poslancem strank SDS, NSi in SNS se zakon ne zdi potreben, njihova stališča pa so podobna – veljavni stanovanjski zakon ustrezno ureja stanovanjsko politiko in najemna razmerja. V skladu s poslovno politiko Stanovanjskega sklada RS, ki jo je vlada potrdila februarja, bomo do leta 2025 dobili 5000 najemnih stanovanj, je povedal Tomaž Lisec (SDS).

Dušan Šiško (SNS) je zakonsko besedilo označil za populistično in všečno, a hkrati pomanjkljivo, površno in nejasno. "Če si povprečna družina ne more privoščiti stanovanja v središču Ljubljane, si ga pa lahko malo izven," je prepričan.