Prvo poslansko vprašanje je premierju Janezu Janši zastavila poslanka stranke SD Bojana Muršič. Zanimalo jo je, kako bo vlada preprečila izjemen porast cen energentov ter katere ukrepe bo sprejela za ublažitev posledic po napovedih sodeč "prihajajočega cunamija dviga cen tudi preostalih življenjsko pomembnih dobrin".

"Pošteno smo že zakorakali v kurilno sezono in prihaja vse več opozoril, predvsem s strani dobrodelnih organizacij, da si vse več naših državljank in državljanov ne more privoščiti ogrevana. Že pred epidemijo je bilo takšnih gospodinjstev 32 tisoč," je opozorila poslanka. Kot je dejala, je vlada dokončno liberalizirala cene naftnih derivatov, "zato lahko trgovci vse podražitve prevalijo direktno na potrošnike". Opozorila je tudi na porast cen električne energije. "Prvi je podražitve za kar 30 odstotkov napovedal državni Petrol. Poleg cen njegovih produktov raste tudi vrednost njegovih delnic in dobičkov," je dejala in vladi očitala neukrepanje in zanašanje na trg in konkurenco, ki pa bosta po njenih navedbah "to zimo po vsem svetu prinesla le podražitve".

Po Janševi oceni Petrolova podražitev cen neupravičena in špekulativna

Premier Janša je vprašanje označil za relevantno, saj se s posledicami dvigovanja cen energije ubada cel svet. "Zaenkrat nam domača in evropska znanost zagotavlja, da ni takšnega vala, da gre pri teh dvigih za sezonske učinke. Ali temu verjamemo ali ne, je druga stvar," je dejal Janša. Dejal je, da so v težjem položaju članice EU-ja, ki so se jim nedavno iztekle pogodbe za dobavo plina in elektrike, cene v novih pogodbah pa so tudi do štirikrat večje. "V Sloveniji se nobenemu distributerju velike pogodbe, ki se sklepajo za daljše časovno obdobje, niso iztekle," je dejal Janša.

"Podražitev elektrike, ki si jo je privoščil Petrol, ki predstavlja 10 odstotkov ponudbe, je neupravičena," je opozoril in potezo označil za špekulativno. Dodal je, da je drugo vprašanje, kakšne so možnosti vlade za ukrepanje. "Svetujem vsem potrošnikom, da spremenijo ponudnika, kar bo tudi lekcija za tiste, ki špekulirajo," je dejal premier.

Glede cen goriva je dejal, da marže predstavljajo 8 odstotkov cene bencina. Spomnil je, da je liter bencina leta 2014 stal 1,5 evra, trg pa je bil reguliran. "Lahko reguliraš, kolikor hočeš, a bistvenega učinka ni, ker cena bencina in nafte na črpalkah sledi cenam surove nafte na trgu," je dejal. Vlada bo po besedah Janše ukrepala tako na nacionalni kot evropski ravni ‒ med možnostmi je omenil ponovno regulacijo marž in energetske vavčerje za ogrožena gospodinjstva. "Na prejšnji seji smo obravnavali možne ukrepe, ki jih lahko sprejemamo. Ta teden je to tudi na dnevnem redu Evropskega sveta," je dejal.

Poslanka SD-ja mu je po odgovoru dejala, da je premier navedel zelo malo konkretnih rešitev. "Rekli ste, da se boste dogovarjali, vendar rešitve potrebujejo ljudje tu in zdaj," je opozorila in znova spomnila na ljudi, ki so na socialnem robu. "Izbira med hrano in ogrevanjem, ki za mnoge slovenske družine postaja realna dilema, res terja takojšnje ukrepanje," je pozvala. O tem je zahtevala razpravo na naslednji seji. DZ bo o tem odločal v sredo v okviru glasovanj.

Luka Mesec: Vlada vlada na silo in z nasiljem

Luka Mesec, Levica, je premierja vprašal glede nepisanega dogovora med policijo, politiko in družbo, da je pravica do protesta osnovna demokratična pravica, ki se ne zatira s silo. Vlada je po Meščevih besedah zašla iz polja legalnosti in vlada na silo in z nasiljem. Janši je med drugim očital tudi neodgovorno obnašanje.

"Solzivca, vodnih topov in palic na ulicah nismo videli še nikoli, to ni bila odločitev policije, pač pa politike, za katero stojijo vaši ljudje ‒ Hojs, Mahnič, Olaj, po najnovejših informacijah tudi nekdanji sekretar SDS-a Prebilič in Kangler. Se pravi, vrh vaše stranke je iz operativnega štaba policije dal komando, da je treba proteste streti s silo, ne glede na to, da na tisti točki ni bilo nobenih izgredov. To ni samo zavržno, je tudi protizakonito," je povedal Mesec in postavil vprašanje: "Kako razen s svojim odstopom nameravate pripomoči, da se Slovenija ne bo znašla v začaranem krogu nasilja, in drugič, se vam ne zdi, da ste v zadnjih dveh letih družbo že dovolj sprli, da bi bil čas da greste in da gremo na volitve?"

Janša: Spirale nasilja ni, zgolj spirala dviga okužb

Premier Janša je glede odgovornosti dejal, da "sam zagotovo zdaj ne bi sedel tukaj in odgovarjal na vprašanja, če vi (Levica, op. n.) ne bi vrgli puške v koruzo še pred gospodom Šarcem, nekdo drug bi sedel tukaj in bil verjetno kriv za vse".

Glede spirale nasilja pa je dejal, da je ne vidi, imamo pa spiralo okužb. "Od tistega slavnega protesta, mislim, da je bil 5. oktober, Slovenija beleži najhitrejšo rast okužb v Evropi in ponoven pritisk na bolniške postelje ter intenzivne oddelke, v prihodnjem tednu lahko pričakujemo še višje kroge te spirale, o tem govorimo, zaradi neodgovornega obnašanja, ki ga ni povzročila policija ali vlada, bomo ponovno prisiljeni uvajati ukrepe, ki ne bodo PCT, pač pa bodo ponovno zapirali javno življenje in gospodarstvo," je Janša povečevanje števila okužb povezal s protesti in napovedal potencialno ponovno zapiranje družbe.

"Dobil sem informacijo, da je bilo med t. i. nenasilnimi protesti poškodovanih 40 policistov in nekaj lažje poškodovanih izgrednikov, ko te številke postavimo pred sabo je popolnoma jasno, kdo izvaja nasilje," je povedal premier in navedel primer vztrajnikov, ki so protestirali pred sodiščem, ko je bil v zaporu in mu je bil odvzet mandat. "Vsi tisti protesti so bili prijavljeni, nihče ni oviral prometa in nasilja ter epidemije ni bilo. Zdaj pa imamo neprijavljene proteste, zbirajo se na križiščih in polovica Ljubljančanov potem ne more do vrtca, ne morejo iz službe, provocira se na veliko in širijo se okužbe," je navedel Janša.

Janša: Precepljenost je prenizka

Delež precepljenosti v Sloveniji je premajhen, da bi lahko PCT-ukrepe spremenili v priporočila, je dejal predsednik vlade. Pri tem pa je poudaril, da ob reakcijah sodišč, ustavnega sodišča, nekaterih pooblaščencev v javnosti nastaja vtis, da so odloki tako samo priporočila. To pa, kot je dodal, dodatno pospešuje spiralo okužb.

Mesec je v dopolnitvi dejal, da protesti ne širijo okužb, pač pa se okužbe "dogajajo po krajih, ki jih vlada s spodletelo strategijo cepljenja ni sposobna zaščititi. Pojdite okoli in preverite, kdo sploh še PCT-pogoje, ki ste jih sprejeli pred tremi tedni, preverja". Glede PCT-pogojev je Janša odvrnil, da so se povsod, kjer je bil, ti striktno preverjali.

O pitni vodi in plastiki za enkratno uporabo

Alenka Bratušek, SAB, je v uvodu poudarila, da je referendum zakona o vodah pokazal, da se ljudje, ko gre za okolje in prihodnost, izjemno angažirajo. V ustavo je zapisano, tako Bratušek, da je voda pravica vseh, a zdaj je treba urediti tudi zakonodajni okvir, da se bo to spoštovalo. Zakaj predlaganih rešitev še ni, je vprašala premierja. Vprašala je tudi glede vladne podpore prepovedi plastike za enkratno uporabo, za kar si prizadevajo v SAB-u.

Janša je glede okoljskih tem na evropski in globalni ravni povedal, da je bil med slovenskim vodenjem sveta EU-ja dosežen dogovor za spremembo aarhuške uredbe, ki predstavlja enega temeljnih aktov za odgovorno ravnanje z okoljem. Usklajeno je tudi stališče EU-ja do konvencije ZN-a o vodah, intenzivno potekajo priprave na podnebno konferenco COP26 v Glasgowu, kar bo poseben izziv ravno zaradi prej omenjenega dvigovanja cen energije. Slovenija se trudi tudi za uskladitev uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, je naštel.

Glede pravice do pitne vode je Bratuškovi premier dal prav, a obenem pristavil, da odkar je pravica do vode zapisana v ustavo, je te popolnoma enako in tudi "pitna je popolnoma enako, kot je bila prej". Po njegovih besedah vlada veliko dela za to, da bo prebivalstvu cele Slovenije zagotovljena čista pitna voda, kmalu pa bo v ta namen pripravljen tudi novi zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja, ki ureja oskrbo s pitno vodo. Med drugim je omenil brkinski vodovod, ki predstavlja izjemno pomembno naložbo za vodooskrbo slovenske Istre in zaledja. Pripravlja se tudi dopolnitev uredbe o oskrbi s pitno vodo in uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Vlada je v javno obravnavo tudi že poslala operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja noveliran načrt upravljanja voda za naslednje petletno obdobje in program ukrepov upravljanja voda, naslednji mesec bo ta posredovan v javno obravnavo. Obenem je okoljsko ministrstvo "izrazito pospešilo investicije s področja vodooskrbe, ki bodo dejansko omogočile izvajanje ustavne pravice občanov v številnih regijah", je poudaril Janša.

Glede zakona o prepovedi plastike za enkratno uporabo pa je premier povedal, da je dotično problematiko vlada že uredila z odredbo, ne nasprotujejo pa temu, da se zadeva uredi tudi na zakonski ravni. "Zakonu nismo nasprotovali, zdaj ko je dopolnjen, ima tudi našo podporo," je pojasnil Janša.

Janša zavrnil navedbe Tanje Fajon o dosjejih

S 1. julijem je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU-ja, nedavno pa gostila vrh EU-Zahodni Balkan, kakšna je vaša ocena? Je premierja glede predsedovanja in vrha vprašala poslanka SMC-ja Monika Gregorič.

Premier Janša je v državnem zboru zavrnil navedbe vodje SD-ja Tanje Fajon, da se slovenskemu predsedovanju Svetu EU-ja jemljejo dosjeji. "Jaz bi bil vesel, če bi se to zgodilo, ampak se to ne dogaja," je premier povedal glede navedb Fajonove. Ta je v nedeljo v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija dejala, da se Sloveniji jemljejo dosjeji v okviru predsedovanja Svetu EU-ja in da se diplomati veselijo, da bo Francija januarja prevzela predsedovanje.

V odgovoru na vprašanje poslanke Gregorčič je Janša povedal, da so številne dosjeje preložili iz prejšnjih predsedovanj na slovensko, saj je to prvo predsedovanje po izbruhu pandemije covida-19, ki v celoti poteka operativno. "Iz prejšnjih predsedovanj je bilo na ta semester preloženih zelo veliko dosjejev. Ukvarjati se moramo s 50 odstotkov več temami, kot bi se sicer," je poudaril Janša.

Janša: V dokument smo vrnili besedo širitev

Glede druge polovice polletnega predsedovanja Svetu EU-ja je povedal, da je na dnevnem redu veliko tem, ampak so vse zasenčene z rastjo cen energije, kar spreminja dnevne rede.
Spregovoril pa je tudi o nedavnem neformalnem vrhu EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju. "Lahko rečem, da je, čeprav se bo morda to zdelo komu paradoksalno, največji uspeh, da smo besedo širitev pripeljali nazaj v zaključni dokument, ker prej te besede v dokumentih zadnjih deset let praktično ni bilo več," je dejal premier.

Večina članic EU-ja je naklonjena širitvi na Zahodni Balkan, nekaj pa jih temu nasprotuje. Njihovi voditelji namreč menijo, da so ljudje iz držav kandidatk poceni delovna sila, tako da se jim izplača zadrževanje širitve, je dejal.

Slovenskemu predsedstvu po drugi strani ni uspelo v zaključni dokument vključiti časovnice širitve. "Slovenija je predlagala, da je ta širitev tako ali drugače opravljena v prihodnjih desetih letih, kar je možno. Vse reforme je možno izvesti v tem času," je povedal. "Žal za to ni bilo soglasja, je pa bila velika večina in na tem delamo naprej," je zagotovil ob začetku redne seje DZ-ja.

Na poslanskih klopeh zakona o debirokratizaciji in dolgotrajni oskrbi

Na tokratni seji, ki bo trajala do torka, 26. oktobra, bo DZ med drugim opravil prvo branje predlogov zakonov o debirokratizaciji in dolgotrajni oskrbi. Pred poslanci bo tudi predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti, prav tako jih čaka predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji.