"Zavezali smo se, da ohranimo cilj 1,5 stopinje Celzija na dosegu roke," je dejal Draghi ob koncu vrha skupine G20, ki ji Italija letos predseduje. "Ponosni smo na te rezultate, vendar pa se moramo zavedati, da je to šele začetek," je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
"Odločili smo se, da bomo obrnili stran pri premogu, začenši z zavezo h koncu financiranja termoelektrarn na premog v tujini," je dodal.
Voditelji skupine G20 so torej potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven. "Ohranjanje cilja 1,5 stopinje na dosegu bo zahtevalo bistvena in učinkovita dejanja in zaveze vseh držav, pri čemer je treba upoštevati različne pristope," piše v končni izjavi.
Pozvali so k pripravi jasnih nacionalnih načrtov, v katerih bodo dolgoročni cilji usklajeni s kratko- in srednjeročnimi cilji ter tudi z mednarodnim sodelovanjem in podporo.
Poleg tega so se vse članice G20 zavezale k neto ničelnim izpustom toplogrednih plinov do sredine stoletja, je povedal Draghi, ki se je ob koncu še zahvalil okoljskim aktivistom, da so primorali politiko od besed k dejanjem.
Voditelji G20 so potrdili tudi, da bodo do vključno leta 2025 namenili 100 milijard dolarjev letno za boj proti podnebnim spremembam v revnejših državah.
Nova zaveza je v primerjavi s pariškim podnebnim sporazumom iz leta 2015 precej večja. Tedaj so se na podnebni konferenci dogovorili, da naj bi države globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Trenutno zastavljeni prostovoljni nacionalni cilji sicer vodijo proti dvigu za 2,7 stopinje.
Guterres razočaran
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je dogovor označila za uspeh. To je po njenih besedah "dober signal" za podnebno konferenco COP26 v Glasgowu, ki se je začela danes, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres pa je razočaran. "Pozdravljam zaveze G20 k celostnim rešitvam, a Rim zapuščam z neizpolnjenimi upi, vendar pa vsaj niso pokopani," je sporočil. Tudi on bo pot nadaljeval na konferenco COP26, "da bi cilj 1,5 stopinje Celzija ohranili živ in uresničili obljube o financiranju in prilagajanju za ljudi in planet", je dodal.
Britanski premier Boris Johnson je medtem posvaril pred neuspehom na podnebni konferenci. "Če bo neuspešen Glasgow, bo vse skupaj neuspešno," je povedal po koncu vrha G20.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je Rusijo zastopal na vrhu v Rimu, je branil zavezo Moskve, da bo podnebno nevtralnost dosegla do leta 2060. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je na vrhu sodeloval prek videopovezave, je ob tem zagotovil, da bo Rusija izpolnila svoje zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma, so sporočili iz Kremlja.
Okoljske organizacije kritične
V nevladnih okoljskih organizacijah so že bili kritični do končne izjave skupine G20. Po njihovem mnenju je "šibka, manjka pa ji tudi ambicioznosti in vizije", so povedali v organizaciji Greenpeace.
Države G20 največje onesnaževalke okolja na svetu
Države G20 so odgovorne za skoraj 80 odstotkov vseh od človeka proizvedenih toplogrednih izpustov, njihova zaveza pa bo zelo pomembna tudi za uspeh podnebne konference ZN-a COP26, ki se je že začela v Glasgowu. Med njimi so ZDA, Kitajska, Rusija in tudi članice EU-ja.
Draghi je pred koncem vrha dejal: "Odločitve, ki jih bomo sprejeli danes, bodo neposredno vplivale na uspeh vrha v Glasgowu in tudi na naš boj s podnebno krizo (...) Postaviti moramo dolgoročne cilje, ki so v skladu s cilji pariškega sporazuma, in narediti kratkoročne spremembe, da jih bomo dosegli."
Vrh se je sicer začel v soboto, ko so voditelji že potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka na svetovne korporacije. Veliko pa je bilo govora tudi o boju proti pandemiji covida-19.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje