Zaveza za zmanjšanje izredno močnega toplogrednega plina je najpomembnejša zaveza na COP26 do zdaj, čeprav ni del uradnih pogajanj v okviru Združenih narodov, saj bi izpolnitev ciljev znatno prispevala k zmanjšanju segrevanja ozračja.

Pobuda za zmanjšanje izpustov metana bi po presoji strokovnjakov lahko pomembno kratkoročno vplivala na globalno segrevanje. Gre za drugi veliki dosežek na COP26, potem ko se je več kot 100 držav danes zavezalo koncu krčenja gozdov do leta 2030.

Sorodna novica Več kot 100 držav se je zavezalo k zaustavitvi krčenja gozdov do leta 2030

"Ena od najpomembnejših stvari, ki jih lahko storimo od danes do leta 2030, da ohranimo upanje na 1,5 stopinje Celzija, je znižanje izpustov metana, kakor hitro je mogoče," je poudaril ameriški predsednik Joe Biden.

Omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja je cilj, h kateremu države spodbuja pariški sporazum.

Zavezo, ki jo je do zdaj podpisalo več kot 80 držav, je Biden označil za "prelomno". Vanjo so vključene države, ki prispevajo okoli polovico globalnih izpustov metana.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je spomnila, da bi lahko zmanjšanje izpustov metana "nemudoma upočasnilo podnebne spremembe". "Ne moremo čakati do leta 2050. Izpuste moramo zmanjšati hitro in metan je eden od tistih plinov, kjer lahko reze napravimo najhitreje," je dodala.

Janša na zagonu pobude

Zagona pobude za zmanjšanje izpustov metana, med podporniki katere je tudi Slovenija, se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša.

Po koncu dvodnevnega obiska je predsednik vlade povedal, da je ob robu podnebne konference potekalo veliko usklajevanj med EU-jem in svetovnimi partnerji, reševali so tudi različna odprta vprašanja. Veliko je bilo priložnosti tudi za dvostranske pogovore o sodelovanju Slovenije z državami z drugih celin. "Lepo je povsod imeti prijatelje," je tvitnil premier.

Janša se je med drugim danes srečal z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom, z monaškim knezom Albertom II., predsednikom vlade Zelenortskih otokov Ulissesom Correio e Silvom in predsednikom norveške vlade Jonasom Gahrom Storejem. Sešel se je še s predsedujočim COP26 britanskim ministrom Alokom Sharmom.

Kitajska, Rusija in Indija brez zaveze

Pobudi za znižanje izpustov metana se je med drugim pridružila Brazilija, ki je ena od petih največjih onesnaževalk z metanom, medtem ko med podpisnicami pobude ni Kitajske, Rusije in Indije, ki prav tako sodijo med pet največjih onesnaževalk.

Vseeno število držav, ki so pristopile k pobudi, predstavlja skoraj polovico izpustov metana in 70 odstotkov svetovnega BDP-ja.

ZDA in EU so pobudo za zmanjšanje izpustov metana predstavili septembra in takrat zagnali diplomatska prizadevanja za podpis zaveze.

Okoli 40 odstotkov metana pride v ozračje iz naravnih virov, kot so močvirja in mokrišča, vse več izpustov povzroča tudi človek s svojimi dejavnostmi, od kmetijstva do rudarjenja. Velika težava so puščajoči naftovodi in plinovodi, pa tudi odlagališča odpadkov.

Voditelji držav in vlad danes končujejo dvodnevni politični vrh v Glasgowu. V preostanku tedna bodo oči nato uprte zlasti v podnebne pogajalce, ki morajo med drugim dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma. Prihodnji teden bo potekal visok ministrski del konference, dogajanje pa se bo sklenilo 12. oktobra.