Finančna uprava (Furs) sicer ne vodi evidence čezmejnih delovnih migrantov oz. ne razpolaga s podatki o številu delavcev, ki živijo v Sloveniji in delo opravljajo v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem, hrani pa podatke o davčnih zavezancih, ki so davčni rezidenti Slovenije in so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, piše novinarka Slovenske tiskovne agencije (STA) Marjetka Nared.

Sorodna novica Gostinci bi potrebovali okoli 5000 dodatnih delavcev

Gre za tiste ljudi, ki prebivajo v Sloveniji, a imajo dohodke (tudi) v tujini, pri čemer so jih dolžni napovedati ali pa jih je Furs pridobil od pristojnih organov držav članic EU-ja s samodejno izmenjavo podatkov o dohodkih in premoženju rezidentov druge države članice EU-ja. Lansko leto, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, je bilo takih čezmejnih delavcev migrantov 32.678, kar je 7,6 odstotka več kot leta 2019. Po okvirnih podatkih Fursa je največ, približno 20.000 Slovencev, zaposlenih v Avstriji.

Delodajalci v Sloveniji medtem poročajo celo o rekordnem pomanjkanju delovne sile. Na Zavodu RS za zaposlovanje so za STA povedali, da so v prvih devetih mesecih sporočili 116.600 prostih delovnih mest, v povprečju 13.000 mesečno. Število prostih delovnih mest je tako za 30 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani.

Očitki o dvojni obdavčitvi

Sorodna novica Delavci migranti vložili tri referendumske pobude, Cerar presenečen

Prebivalci Slovenije, ki delajo v tujini, pa ne le, da so "ušli" delodajalcem v Sloveniji, temveč v tujini plačujejo tudi davke. V javnosti je mogoče iz njihovih vrst včasih slišati očitke o dvojni obdavčitvi, kar pa finančna uprava zanika.

Davek, ki ga mora rezident Slovenije plačati od v tujini pridobljenih dohodkov, se v Sloveniji skladno z zakonom o dohodnini zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov dejansko plačan v tujini oziroma bi ga bilo treba plačati od tujih dohodkov, če odbitek ne bi bil mogoč. Če so takšni dohodki v tujini obdavčeni po nižji stopnji kot v Sloveniji, mora rezident Slovenije s tem dohodkom doplačati razliko do stopnje, ki bi se uporabila pri obdavčitvi njegovega dohodka, če bi bil ta obdavčen le v Sloveniji. Če pa so takšni dohodki v tujini obdavčeni po višji stopnji kot v Sloveniji, se davek v Sloveniji zmanjša za znesek davka, plačanega v tujini, ki je enak davku, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v drugi državi, so pojasnili na Fursu.

Se pa dvojna obdavčitev po določbah zakona o dohodnini po njihovih navedbah odpravlja le v primerih, ko s tujo državo ni sklenjen dvostranski sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Takšen sporazum pa ima Slovenija sklenjen z Avstrijo. "V konvenciji z Avstrijo je določena metoda navadnega odbitka. Pri tem načinu obdavčevanja se vsi tuji dohodki upoštevajo pri izračunu dohodnine, tuji davek pa se upošteva pri odbitku. Dohodnina v Sloveniji se zmanjša za znesek davka, plačanega v Avstriji, ki je enak znesku davka, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v Avstriji," so povedali na Fursu.

Prav iz skupine delavcev, ki hodijo na delo v Avstrijo, pa prihaja do največ pritožb v povezavi z dvojnim obdavčevanjem. Sindikat delavcev migrantov Slovenije se je že večkrat zavzel za spremembe davčne ureditve zanje, prav zdaj poteka že njihov tretji poskus spreminjanja zakonodaje v zadnjih nekaj letih.

Velik zaostanek za avstrijskimi plačami

Slovence sicer na delo čez mejo vleče predvsem boljši zaslužek. Medtem ko je povprečna bruto plača pri nas lani znašala 1856 evrov, je bila v Avstriji po podatkih javne agencije Spirit pri 3811 evrih, v Italiji pa pri 2442 evrih. Na Madžarskem in Hrvaškem pa je povprečna bruto plača nižja; pri severovzhodnih sosedih je bila novembra lani pri 1233 evrih, pri Hrvatih pa v istem obdobju pri 1241 evrih.

Sorodna novica Iščete delo v tujini? OECD objavil države z najboljšimi pogoji za delo.

Avstrija je privlačna tudi za sezonske delavce. Na zavodu za zaposlovanje je bil denimo konec avgusta objavljen oglas za večje število delavcev za sezonska dela v smučarskih središčih v deželah Salzburg in Koroška, kjer so podjetja iskala kuharje in kuhinjske pomočnike, slaščičarje, natakarje, receptorje, sobarice, hišnike ter učitelje smučanja ali deskanja na snegu.

Povprečna plača glavnega kuharja v Sloveniji je lani po podatkih, ki jih je posredoval državni statistični urad, znašala 1086 evrov neto, povprečna plača "običajnega" kuharja pa 868 evrov neto. Natakar je medtem lani v povprečju pri nas prejel 823 evrov neto. Povprečna plača hotelskega receptorja je v povprečju nanesla 945 evrov neto; čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah pa 813 evrov neto. Avstrijski delodajalci medtem za kuharja oz. natakarja s približno tremi leti delovnih izkušenj ponujajo od 1600 do 1800 evrov neto. In če je minimalna plača v Sloveniji za letošnje leto postavljena pri 1024 evrih bruto, v Avstriji po kolektivni pogodbi za gostinski sektor znaša 1550 evrov bruto.

Avstrijski delodajalci ob tem sezonskim delavcem praviloma zagotavljajo tudi brezplačno hrano in nastanitev.