Na Univerzi na Cipru so raziskovalci za zdaj potrdili 25 primerov te virusne različice, ki so jo poimenovali deltakron zaradi omikronu podobnega genskega zapisa znotraj genoma delte.

Kot je povedal profesor biologije Leontios Kostrikis, za zdaj še ni znano, ali je nova različica bolj nalezljiva in nevarna ter ali bo prevladala nad delto in omikronom, vendar je sam prepričan, da jo bo verjetno izrinil veliko bolj nalezljivi omikron.

Ciprski minister za zdravje Michael Hadjipantela je dejal, da trenutno ni razlogov za preplah, ob tem pa pohvalil domače znanstvenike zaradi odkritja nove različice.

Več kot 250.000 Izraelcev že prejelo četrti odmerek

Izraelsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je približno 254.000 Izraelcev že prejelo četrti odmerek cepiva proti covidu-19, do katerega so za zdaj upravičeni le starejši od 60 let, zdravstveno osebje in tisti s šibkim imunskim sistemom.

Izraelski premier Naftali Benet je pohvalil visoko stopnjo precepljenosti med ranljivimi skupinami in to označil kot "izjemen odziv, ki bo preprečil veliko hujših oblik bolezni in trpljenja".

Zaradi širjenja veliko bolj nalezljive različice omikron se je v državi močno povečalo dnevno število novih okužb. Po podatkih izraelskega ministrstva za zdravje je bilo v nedeljo potrjenih več kot 17.500 primerov.

Zaradi naraščajočega števila primerov, tudi med zdravstvenimi delavci, ministrstvo za zdravje po poročanju tamkajšnjih medijev razmišlja, da bi zdravnikom in medicinskim sestram dovolilo nadaljevanje dela tudi v primeru pozitivnega testa na koronavirus, če ne bi kazali nobenih simptomov.

Čeprav je bil Izrael v preteklosti hvaljen kot zgled zaradi uspešnih prizadevanj za cepljenje, je kampanja zdaj nekoliko zastala.

Le približno 61 odstotkov od 9,4 milijona Izraelcev še vedno velja za cepljene, kar pomeni, da so bili cepljeni dvakrat, ob tem pa je od drugega cepljenja minilo manj kot šest mesecev, ali pa so že prejeli poživitveni odmerek. Približno 30 odstotkov prebivalcev sploh ni cepljenih, približno devetim odstotkom pa je veljavnost cepljenja že potekla.

V Združenem kraljestvu več kot 150.000 smrti zaradi covida-19

Britanski premier Boris Johnson je izrazil obžalovanje zaradi strahotnega davka, ki ga je v Združenem kraljestvu zahteval novi koronavirus, potem ko so uradni podatki pokazali, da je v 28 dneh po pozitivnem izvidu testa na covid-19 umrlo že več kot 150.000 ljudi.

S skupno 150.057 smrtnimi primeri ob takšnem načinu preštevanja je Združeno kraljestvo postalo sedma država po ZDA, Braziliji, Indiji, Rusiji, Mehiki in Peruju, ki je presegla ta mejnik.

Po ločenih podatkih britanskega urada za nacionalno statistiko pa je bilo v Združenem kraljestvu zaznanih že 174.000 smrti, pri katerih je bil covid-19 naveden v mrliškem listu.

Profesor Andrew Hayward, ki je član vladne znanstvene svetovalne skupine za izredne razmere (Sage), je za radio BBC 4 dejal, da je situacija tragična in da bi se lahko številnim smrtim izognili, če bi v prvem in drugem valu ukrepali prej.

Novi podatki o smrtnih primerih so bili objavljeni v času, ko se nacionalna zdravstvena služba še naprej spoprijema z veliko obremenitvijo zaradi koronavirusne različice omikron in rekordnim številom primerov, čeprav število smrti ni tako visoko kot na začetku pandemije – predvsem zaradi cepiv in tudi dejstva, da je omikron blažji od različice delta.

Johsnon je dogodke komentiral na Twitterju in ob novici o 150.000 smrtih zaradi covida-19 zapisal, da je "koronavirus v naši državi zahteval strahoten davek". "Vsaka smrt je velika izguba za prizadete družine, prijatelje in skupnosti, z njimi pa sem tudi v mislih in jim izrekam sožalje," je še dodal in ljudi znova pozval k cepljenju.

Vodja laburistov sir Keir Starmer je dejal, da to število smrtnih žrtev predstavlja "temačen mejnik za državo". Zahvalil se je vsem, ki podpirajo prizadevanja za cepljenje.

V soboto je bilo izdano tudi opozorilo zaradi skrb vzbujajočih stopenj okužb z novo različico omikron na severovzhodu in severozahodu Anglije.

Mike Tildesley z Univerze v Warwicku je za Times Radio opozoril, da je večina drugih delov države po epidemičnem profilu približno od dva do tri tedne za Londonom. Posebej skrb vzbujajoče je po njegovih besedah stanje na severovzhodu in severozahodu. Dodal je še, da ima situacija tudi pozitivno plat, saj ob hospitalizacijah opažajo, da so simptomi pri različici omikron zelo pogosto blažji, kar bi lahko bil prvi korak proti temu, da bo virus covid-19 postal endemičen in ga bo lažje prenašati, podobno kot prehlad.

Medtem so britanskim zdravstvenim delavcem zaradi kadrovske krize, ki jo je povzročilo hitro širjenje te različice, na pomoč priskočile tudi vojaške sile – v pripravljenosti je približno 9300 pripadnikov britanske vojske.

Podatki angleške nacionalne zdravstvene službe kažejo, da je bilo 2. januarja 39.142 zaposlenih odsotnih zaradi okužbe s koronavirusom, kar predstavlja 59-odstotno povišanje na tedenski ravni in več kot trikraten skok v primerjavi z začetkom decembra.

Poleg kadrovske krize se bolnišnice spopadajo z največjim številom hospitalizacij zaradi koronavirusa od lanskega februarja. V Združenem kraljestvu je bilo 6. januarja letos z virusom covid-19 skupno hospitaliziranih 18.454 ljudi, kažejo vladni podatki.

V primerjavi s prejšnjim tednom se je število povečalo za 40 odstotkov. V času drugega vala so najvišje število hospitalizacij zaznali 18. januarja 2021, ko je bilo v bolnišnicah 39.254 bolnikov s covidom.

Francozi množično proti dodatnim omejitvam za necepljene

V Franciji pa so v soboto potekali množični protesti proti načrtom vlade, da bi še dodatno zaostrili pogoje za necepljene proti covidu-19. Na ulice francoskih mest se je podalo več kot 100.000 ljudi, ki jih je razburila tudi ne najbolj taktna izjava predsednika Emmanuela Macrona, da je cilj njegove strategije "razjeziti necepljene".

Protesti so bili namenjeni predvsem novemu zakonu, ki predvideva, da bosta obisk restavracij, kulturnih prireditev ali pa tudi uporaba medkrajevnih vlakov mogoča samo za cepljene z vsemi odmerki in prebolevnike, negativen izvid testa pa ne bo več zadostoval.

Narodna skupščina je zakon v prvem branju potrdila v četrtek, o njem pa bo zdaj odločal še senat. Veljati naj bi začel že 15. januarja, vendar se bo to najverjetneje vsaj za nekaj dni še zavleklo.

Sorodna novica Britanski strokovnjaki menijo, da četrti odmerek še ni potreben

Samo v Parizu je bilo protestnikov okoli 18.000, okoli 6000 se jih je zbralo v Toulonu. Izbruhnili so tudi nemiri in policija je v prestolnici prijela deset ljudi, še drugod pa skupaj 24. Okoli deset policistov je bilo pri tem ranjenih. V Montpellieru je policija uporabila tudi solzivec.

Francija se sicer spopada z novim valom hitrega širjenja okužb, ki ga poganja predvsem različica omikron. Samo v soboto so poročali o 303.669 novih primerih.

Protesti proti ukrepom tudi v Nemčiji

Protikoronski ukrepi pa so na ulice znova pognali tudi Nemce. V več mestih se je zbralo na tisoče ljudi, od tega največ v Hamburgu, kjer so policisti našteli skoraj 14.000 protestnikov, kar je bilo več, kot so pričakovali celo organizatorji. Okoli 4000 ljudi se je zbralo tudi v Düsseldorfu. Protestniki so se odpravili na pohod po mestu s plakati z napisi "ustavimo koronsko diktaturo" in "proti izključevanju". Več tisoč se jih je zbralo še v Frankfurtu, Wetzlarju in Trierju.

V Magdeburgu je 5000 ljudi več ur korakalo po mestu, s čimer so občasno zaprli ceste in povzročili zaustavitve tramvajev. Protest je potekal tudi v Berlinu, toda v obliki konvoja avtomobilov in koles. Policija je naštela več kot 100 vozil, 70 koles in približno 200 ljudi.

Čeprav so bili sobotni protesti mirni, so v Nemčiji v zadnjih tednih na nekaterih protestih proti ukrepom proti širjenju koronavirusa izbruhnili tudi nasilje in spopadi. Na protestu v Zwönitzu na Saškem so v petek zvečer policiste napadli s pirotehničnimi sredstvi.

Nemški zdravstveni minister Karl Lauterbach je dejal, da so šli argumenti nasprotnikov cepljenja in zanikovalcev virusa izgubili čez vse meje. "Majhna skupina je pripravljena izbrisati vse znanstvene ugotovitve in prostovoljno vstopiti v mehurček lažnih resnic," je dejal.

Medtem se je v soboto ponekod protestno zbralo tudi nekaj ljudi, ki podpirajo ukrepe in zavračajo proteste proti njim. Predvsem gre za nasprotovanje gibanju "Vzporedno mišljenje" (Querdenken), skupini koronaskeptikov, proticepilcev in skrajno desnih aktivistov, ki so v Nemčiji prevzeli vodilno vlogo pri organizaciji protestov proti vladnim ukrepom.

44 odstotkov pozitivnih testov na Hrvaškem

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah potrdili 7333 primerov okužbe s koronavirusom in 37 smrti zaradi covida-19, je sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Pozitivnih je bilo več kot 44 odstotkov testov.

Dan prej so iz Hrvaške poročali o 8817 primerih okužbe v enem dnevu, kar je že blizu četrtkovemu rekordu, ko so zaznali 9058 primerov okužbe z novim koronavirusom.

V državi je sicer potrjeno 42.242 aktivnih primerov okužbe. V hrvaških bolnišnicah imajo 1874 obolelih zaradi covida-19, od tega jih 242 potrebuje pomoč medicinskega ventilatorja.

Na testiranje vseh 14 milijonov prebivalcev Tiandžina

V Tiandžinu, kitajskem pristaniškem velemestu nedaleč od Pekinga, so ob manjšem izbruhu začeli množično testiranje vseh 14 milijonov prebivalcev. Medtem se je v Franciji zbralo na tisoče ljudi, ki protestirajo proti omejitvam za necepljene.

V Tiandžinu naj bi testiranje, ki se je začelo danes, končali v dveh dneh, vse skupaj pa je sprožil skupek 20 okuženih.

Prva dva primera v mestu sta bila desetletnica in 29-letna ženska, ki dela kot učiteljica dopolnilnega pouka. Obe sta bili okuženi z različico omikron. Ob testiranju tesnih stikov so zaznali še 18 okužb, 767 pa jih je bilo negativnih.

Prebivalcem so svetovali, naj ne zapuščajo domov, dokler ne prejmejo negativnega izvida testa, pa ne bodo dobili "zelene" kode na svoji mobilni aplikaciji, ki jo morajo zdaj skoraj vsi na Kitajskem izkazati ob uporabi javnih prevoznih sredstev in v nekaterih drugih primerih.

Kitajska je v pripravah na zimske olimpijske igre v Pekingu, ki se začenjajo 4. februarja, okrepila svojo koronsko strategijo, s katero merijo na "0 primerov". Kitajska prestolnica je od Tiandžina oddaljena vsega 150 kilometrov, mesti pa sta povezani s hitrim vlakom.

V mestih Šjan in Judžou, ki sta od Pekinga oddaljeni dlje, a imata večje izbruhe, je na milijone ljudi obsojenih na štiri stene svojih domov. V Džengdžuju, prestolnici province, prav tako izvajajo množično testiranje, s ponedeljkom bodo zaprli šole.

Na Kitajskem, najštevilčnejši državi sveta z 1,4 milijarde prebivalcev, so v zadnjem dnevu zaznali 165 primerov okužb, medtem ko so jih še dan prej le šest. Pri 92 primerih je šlo za lokalni prenos. Večino okužb so zaznali v provincah Henan in Šanši.