V ZDA s 330-milijonsko populacijo v prehranski negotovosti živi 38,3 milijona ljudi, med njimi 6,1 milijona otrok, kažejo podatki ameriškega ministrstva za kmetijstvo. Prehransko negotovost v ZDA opredeljujejo kot položaj človeka oz. gospodinjstva, ki nima zanesljivega dostopa do zadostne količine cenovno ugodne in hranljive hrane. Zelo visoka stopnja negotovosti pomeni, da mora gospodinjstvo zaradi pomanjkanja denarja spremeniti prehranjevalne navade, denimo zmanjšati obroke ali se odreči hrani.

Feeding America navaja, da so "milijoni Američanov samo eno zamujeno plačo ali (plačljivo) nujno medicinsko pomoč stran od lakote". Najpogosteje se z lakoto spopadajo ranljive skupine, kot so otroci in starejši ter skupnosti temnopoltih, Latinskoameričanov in staroselcev.

Pandemija covida-19 je močno vplivala na ameriško gospodarstvo in dvig brezposelnosti, s tem pa tudi na prehransko negotovost, še posebej med ranljivimi skupinami. Leta 2020 je tako več kot 60 milijonov ljudi poiskalo pomoč pri prehranskih bankah in drugih dobrodelnih organizacijah, da so lahko zagotovili hrano na domači mizi, še kažejo podatki dobrodelne organizacije Feeding America.

Sorodna novica Odpadna hrana, ki to ni. Težava je naš odnos do hrane.

Uradni podatki: v ZDA se zavrže tretjina pridelane hrane

Na drugi strani se v ZDA po podatkih ministrstva za kmetijstvo zavrže dobra tretjina vse pridelane hrane. Po navedbah dobrodelne organizacije Feeding America v ZDA zavržejo 49 milijonov ton hrane na leto,do okolja prijazno podjetje za upravljanje s smetmi Recycle Track Systems na drugi strani navaja "skoraj 40 milijonov ton". V vsakem primeru gre za državo, ki letno zavrže največ hrane.

Gre za količino hrane za 408 milijard dolarjev (423,5 milijarde evrov), iz katere je mogoče sestaviti 130 milijard obrokov letno, kažejo podatki Feeding America, glede na revijo Forbes druge največje humanitarne organizacije v ZDA, ki zbira presežke hrane in jih predaja pomoči potrebnim.

Prelomno leto 2010: povprečen Američan zavrgel 99 kg hrane

Služba za gospodarske raziskave ameriškega ministrstva za kmetijstvo je že leta 2010 izračunala, da v smeteh pristane med 30 in 40 odstotki zalog hrane v ZDA, kar je tistega leta znašalo okoli 60 milijonov ton prehrambnih odpadkov v vrednosti 162 milijard dolarjev.

Ministrstvo za okolje je za isto leto izračunalo, da je povprečen Američan v smeti odvrgel 99 kilogramov hrane.

Okoljsko in kmetijsko ministrstvo sta na podlagi alarmantnih ugotovitev leta 2015 zagnali sploh prvi projekt za zmanjšanje izgub hrane in prehrambnih odpadkov. Cilj projekta je do leta 2030 prepoloviti količino zavržene hrane.

Zmanjševanje prehrambnih odpadkov po navedbah ministrstva prinaša številne koristi za družbo in okolje – zmanjševanje lakote, manjšo porabo virov pri obdelavi odpadne hrane ter zmanjševanje toplogrednih plinov, predvsem metana, ki nastajajo na odlagališčih odpadkov.

New York junija lani trgovine zavezal k donacijam hrane

Kljub ambicioznemu zveznemu načrtu so prve zvezne države zakonske ureditve za zmanjševanje odpadne hrane začele sprejemati v zadnjih petih letih. Na tem področju prednjačijo Connecticut, Massachussets, Rhode Island, Vermont, New York in Kalifornija. V teh državah sta nedavno začeli veljati obsežni okoljski zakonodaji, ki vsaj nekaterim podjetjem v živilski industriji nalagata donacije preostankov hrane dobrodelnim organizacijam.

V zvezni državi New York je junija lani začela veljati zakonodaja, po kateri morajo supermarketi preostanek hrane donirati dobrodelnim organizacijam, ki jo razdeljujejo lačnim. Gre za živila, ki jih trgovine ne prodajo zaradi presežne ponudbe ali njihovega videza ali pravil označevanja, vendar morajo biti varna za uživanje, na svoji spletni strani navaja New York Food Policy Center, ki deluje v sklopu srednje šole Hunter College. Zakonodaja še določa, da so za odvoz odgovorne organizacije prejemnice, ki neprodano hrano prevzamejo v trgovinah.

Kalifornijska zakonodaja: manj odpadkov, več hrane

V Kaliforniji je medtem 1. januarja letos začela veljati okoljska zakonodaja, znana kot Senate Bill 1383, ki ga je takratni demokratski guverner Kalifornije Jerry Brown podpisal že leta 2016.

V Kaliforniji na smetišču letno pristane šest milijonov ton hrane, kažejo podatki kalifornijskega ministrstva za kmetijstvo. Hkrati vsak peti Kalifornijec trpi prehransko negotovost. Gre za skupno okoli osem milijonov ljudi v zvezni državi z 39,5 milijona prebivalci, navaja združenje kalifornijskih prehranskih bank.

Odlagališča odpadkov medtem proizvedejo 20 odstotkov vsega metana v Kaliforniji, podatke navaja CalRecycle, oddelek za reciklažo kalifornijske Agencije za varstvo okolja.

Lokalne oblasti upajo, da bodo z novo zakonodajo ubili tri muhe na en mah – nahranili več lačnih, zmanjšali količino odvoza na odlagališča odpadkov ter zmanjšali količino toplogrednega plina metana, ki nastaja ob razkrajanju organskih odpadkov, navaja odbor za okolje mestnih oblasti San Diego.

Letos morajo hrano donirati veliki ponudniki, leta 2024 še preostali

Zakonodaja z letošnjim letom od velikih trgovcev s hrano zahteva, da presežke še užitne hrane donirajo dobrodelnim ustanovam. Letos so zavezanci za donacije hrane postali supermarketi z bruto letno prodajo nad
dvema milijonoma dolarjev, živilske trgovine z velikostjo nad 10.000 kvadratnih metrov, veliki ponudniki hrane, distributerji in prodajalci hrane na debelo. Leta 2024 bodo tem dodali še hotele, restavracije, menze, organizatorje velikih dogodkov in druge ustanove, ki ponujajo hrano.

Kalifornija si je namreč za cilj do leta 2025 zadala, da k porabnikom preusmeri vsaj 20 odstotkov užitne hrane, ki bi sicer končala na smetiščih, navaja uradna spletna stran mesta San Diego.

Velike spremembe se obetajo tudi na področju reciklaže bioloških odpadkov. Z letom 2022 morajo namreč vsa kalifornijska gospodinjstva prehrambne ostanke zbirati ločeno, da jih bodo mestne oblasti lahko reciklirale – bodisi v kompostirnicah za gnojila bodisi v posebnih zbirnih centrih, kjer bodo iz njih proizvajali naravni plin.

Mesto, ki ni poznalo ločevanja, počasi grize v projekt

Čeprav se zakonodaja na papirju bere kot ambiciozen okoljski projekt, poročanje lokalnih medijev razkriva, da kalifornijska mesta še niso popolnoma pripravljena na izvajanje, saj jih čakajo obsežni infrastrukturni izzivi.

Eno izmed takšnih mest je San Diego, obalno obmejno mesto z 1,4 milijona prebivalci, kjer do zdaj bioloških odpadkov niso niti ločevali od preostalih smeti, kot nakazuje naslov prispevka Kuhinjski ostanki gredo letos v vaš zeleni koš v San Diego Union Tribune.

Kot je za časopis povedal namestnik direktorja oddelka za okolje mesta San Diego Ken Prue, gre za "največji zakon o recikliranju v več kot 30 letih in ustvarja ogromne spremembe po vsej zvezni državi".

Prvi izziv bo prebivalce sploh izobraziti o novem režimu ločevanja odpadkov. Sledijo infrastrukturne prilagoditve. Mesto mora šele kupiti 45 tovornjakov za odvoz smeti, zaposliti morajo dodatne smetarje.

Zeleni koši dodaten strošek za prebivalce

Gospodinjstva bodo prejela zelene koše za smeti oziroma kuhinjske posode, v katerih bodo ostanek hrane zbirali skupaj z zelenim odrezom.

Ločevanje odpadkov bo udarilo po žepu prebivalce v blokih San Diega, medtem ko imajo prebivalci enodružinskih hiš zagotovljen brezplačen odvoz odpadkov. Natančna cena podražitve v San Diegu ni znana, a v bližnjem kraju Carlsbad bodo morali prebivalci doplačati skoraj štiri dolarje na mesec, s čimer se bo mesečna cena odvoza smeti dvignila na 28 dolarjev (24,5 evra).

Reciklirnice bioloških odpadkov se šele gradijo

Sorodna novica Na podnebni konferenci zaveza k zmanjšanju izpustov metana za 30 odstotkov

Težave se pojavljajo tudi na odlagališčih odpadkov. Kalifornijci od leta 1989 ločeno zbirajo pločevinke, steklo, papir in pozneje tudi plastiko, torej smeti, ki imajo tržno vrednost, medtem ko so biološki odpadki doslej romali na skupna odlagališča.

V okrožju San Diego s 3,3 milijona prebivalci obratuje šest odlagališč odpadkov. Podatki vladne agencije za nadzor kakovosti zraka San Diego Air Pollution Control District kažejo, da so odlagališča v zadnjih letih plačala več tisoč dolarjev kazni zaradi pretiranega onesnaževanja ozračja z metanom, ki nastaja ob razkrajanju bioloških odpadkov med preostalimi smetmi.

Metan je namreč drugi največji vir toplogrednih plinov v Kaliforniji, pri čemer ga največ "pridelajo" prav na odlagališčih. Novi zakon predvideva, da bioloških odpadkov ne bodo več odvažali na skupna odlagališča, s čimer naj bi jih razbremenili količine odpadkov in metana. Vendar imajo odlagališča drugo težavo – tri izmed njih namreč že obratujejo s polno zmogljivostjo. Še večja težava pa je v tem, da kompostirnice za reciklažo niso niti dokončno zgrajene.

Feeding San Diego pripravljen na nove izzive

Pri dobrodelni organizaciji Feeding San Diego, podružnici Feeding America, so medtem navdušeni nad novo zakonodajo, s katero bodo od trgovcev prejeli dodatno hrano za pomoči potrebne.

"Zakonski predlog opravlja dvojno delo, zato je tako dober. Zmanjšuje količino smeti in bo izboljšal okolje, hkrati pa rešuje hrano, ki bi sicer šla na odlagališče, zato lahko nahranimo ljudi," je za lokalno televizijo KPBS novembra lani dejala vodja dobavne verige Patty O'Connor.

Feeding San Diego je pred novim zakonom na mesečni ravni rešil okoli 408 ton hrane iz lokalnih restavracij in trgovin, iz katerih so pripravili dober milijon obrokov, ki jih razdelijo ljudem. Z novo zakonodajo pričakujejo povečanje pretoka hrane in na svoji spletni strani tudi pozivajo prostovoljce, naj se jim pridružijo.

Prehodno obdobje do leta 2024

Kot piše okoljska novinarka portala Voice of San Diego MacKenzie Elmer, okrožje San Diega v splošnem "bridko zaostaja za izpolnjevanjem roka 1. januarja, ko bi morali zagotoviti zbiranje organskih odpadkov vsem domovom in podjetjem".

Začetek je očitno počasen, a gre za neke vrste prehodno obdobje, saj je Cal Recycle že napovedal, da bodo na podlagi zakona začeli kršitelje, ki v zelene koše mečejo preveč hrane, kaznovati šele leta 2024. Takrat naj bi tudi obvezne donacije hrane razširili na večino živilskih podjetij in rešili znatne količine presežne hrane za reševanje močno razširjene prehrambne negotovosti.