Vlada je letošnje leto razglasila za Plečnikovo leto. V Plečnikovi hiši v Trnovem vanj vstopajo z razstavo Plečnik in pika ter z dnevom odprtih vrat. Dogajanje se začenja danes, pestro pa bo tudi v nedeljo ob obletnici arhitektovega rojstva.

Razstava v Plečnikovi hiši je pravzaprav predstavitev procesa nastajanja biografskega stripa o Plečniku, za katerega sta moči združila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić. Začetni strah avtorjev, da morda Plečnik ni dovolj ognjevit, konflikten in zabaven značaj, ki ga potrebuje stripovska umetnost, se je avtorjema hitro razblinil. "Izkazalo se je, da je večplasten, kompleksen, da ima svoje strahove in bojazni, negotovosti, kot starejši pa postane malo tirana pa avtokrata," pove Smiljanić.

Strip je drugačna pripoved o Plečniku, kot smo je vajeni. Plečnik svojo zgodbo pripoveduje sam, humor in značilen pristop k oblikovanju lika pa zaznamuje princip, ki je svoj samo stripu, pove Vurnik. V scenariju se ves čas prepletajo citati Plečnikovih pisem in njegovih arhitekturnih podvigov, zato je priprava zahtevala pozorno obravnavo arhivov in iskanja slikovnih referenc. Predvsem pa sta želela Plečnika zajeti kot celoto.

Kozlova glava na vodnjaku ali Plečnikov avtoportret
Reference za upodobitve so bile tudi ena ključnih izhodišč za Smiljanićevo ustvarjanje. Ena takih je osnutek kozlove glave, ki ga je Plečnik oblikoval za vodnjak Karla Boromejskega na Dunaju leta 1908 in za katerega velja, da gre za Plečnikov avtoportret. Kip hranijo v Plečnikovi hiši in tokrat bo prvič na ogled.

Po Smiljanićevih besedah je bilo pri risanju stripa velikokrat precej dela s predpripravo, z iskanjem ideje, kako nekaj upodobiti, kako se sploh lotiti risanja. “Blaž me je založil s slikovnimi referencami, ogledal sem si Plečnikove osebne predmete, iskal upodobitve na spletu. Ko je bila ideja izčiščena, je šlo lažje na papir.”

Prvi natis stripa, ki je v nakladi 1200 izvodov izšel konec lanskega novembra, je že razprodan, nov ponatis pa naj bi bil na knjižnih policah enkrat v teh dneh. Razstavo Plečnik in pika lahko obiskovalci ujamejo do 8. maja.

V nedeljo, na dan Plečnikovega rojstva, v arhitektovi trnovski hiši vabijo na dan odprtih vrat. Napovedujejo vodstva po stavbi, v kateri je arhitekt bival dobrih 35 let, zaznamovanje rojstnega dne se ves teden dogaja na Facebookovi strani Plečnikove hiše, kjer je mogoče med drugim spoznavati zanimivosti iz arhitektovega življenja.

Veliko razstavo ob 150. obletnici arhitektovega rojstva, ki nastaja v sodelovanju z MGML-jem, Fakultete za arhitekturo ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, bodo v Mestnem muzeju Ljubljana odprli sredi junija. Osvetlila bo Plečnikov arhitekturni opus ter razkrila mnoge inovativne ideje in tehnike, ki jih je vsestranski umetnik uporabljal pri svojem raznovrstnem snovanju. Ponudila bo tudi priložnost za refleksijo Plečnikovih idej in umetniški pogled nanje v sodobnem svetu 21. stoletja.

Jutri in v nedeljo bo v počastitev jubileja Cankarjev dom obarvan v oranžno kot eno izmed vodilnih barv v koloritu stavbe, ki jo podpisuje Plečnikov učenec Edvard Ravnikar.

Ogled edinega Plečnikovega dela v Mariboru
V nedeljo bo slovesno tudi v Mariboru. V Umetnostni galeriji Maribor bodo v pripravili ogled grobnice Družbe Jezusove, edinega ohranjenega Plečnikovega dela v mestu. Na pokopališču na Pobrežju bo umetnostna zgodovinarka Mojca Štuhec predstavila grobnico ter druga načrtovana, nerealizirana in odstranjena Plečnikova dela v Mariboru.

Leta 1923 je Plečnik s svojim učencem Francetom Tomažičem izdelal načrte za novo cerkev sv. Marije Magdalene, a je projekt ostal nerealiziran. Na začetku 30. let preteklega stoletja je sodeloval z mariborskimi jezuiti ter zanje pripravil načrte za kapelo Srca Jezusovega in celostno ureditev samostana s cerkvijo; uresničena je bila le ureditev kapele. Po njegovi zamisli so uredili tudi skupno grobnico na magdalenskem delu pobreškega pokopališča. Arhitekt je izrisal tudi dve različici Maistrove grobnice, ki nista bili uresničeni, med urbanističnimi zasnovami Slomškovega trga pa je mogoče še danes prepoznati Plečnikovo ovalno zasnovo okoli stolne cerkve Janeza Krstnika, ki simbolizira mejo prvotnega mariborskega mestnega pokopališča.

Na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani kot vsako leto tudi letos pripravljajo Plečnikove dneve. Letos bodo 4. februarja organizirali delavnice, na katerih bodo med seboj povezovali različna področja. Med njimi izpostavljajo delavnico, ki bo povezala biologijo in umetnost.

Plečnik skozi oči Noaha Charneyja
V Kamniku bo na današnjem predavanju v Knjižnici Franceta Bevka Plečnikovo zapuščino skozi svoje oči predstavil ameriški Kamničan Noah Charney, ki je doktoriral na temo Plečnikove arhitekture. V soboto sta napovedana dopoldanski in popoldanski voden ogled s turističnim vodnikom Mihaelom Babnikom, ki bo skupine popeljal po mestu in predstavil Plečnikova dela, kot so železniška postaja Kamnik mesto, obnovljena Plečnikova fasada na Glavnem trgu, Plečnikov most čez Nevljico in kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu.

Poleg tega je v počastitev priznanega arhitekta Zavod za turizem in šport Kamnik izdal dve Plečnikovi znamki, eno z motivom Plečnikove sobe v svečarni Stele in drugo z motivom Plečnikovih sveč.

Prijateljstvo s Steletom
Plečnikovi dnevi se odvijajo v Kamniku, ker je tam našel navdih, je za Televizijo Slovenija opisala Nina Irt iz Zavoda za turizem in šport Kamnik. Lani so obnovili pročelje na Plečnikovi hiši v središču mesta. V tamkajšnjem Frančiškanskem samostanu je arhitekt ustvaril kapelo Božjega groba, naredil je tudi podobo železniške postaje in Plečnikov dvorec v Kamniški Bistrici.

Plečnik je tam tudi prijateljeval Jankom Steletom, ki je ustanovil svečarstvo Stele. V svečarni si je po dogovoru mogoče ogledati tudi dnevno sobo, ki jo je za družino Stele ustvaril prav Plečnik.

Ponatis Steletovega zapisa
Založba Beletrina se praznovanju v Plečnikovem letu pridružuje z izdajo ponatis knjige Arhitekt Jože Plečnik v Italiji 1898–1899. V knjigi umetnostni zgodovinar France Stele (1886–1972) opisuje prelomno leto Plečnikovega življenja, ko je študijsko potoval po Italiji. Delo je prvič izšlo pred več kot pol stoletja je so izdali v prenovljeni, dopolnjeni podobi – s študijo Petra Krečiča in uredniškim predgovorom – ter likovno osveženi in obogateni podobi, so zapisali pri založbi.

Lanski vpis Plečnikovih del med Unescovo dediščino
Odbor za svetovno dediščino Unesca je po večletnih prizadevanjih Slovenije julija lani izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Izbor obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).

Vpis prispeva k mednarodni prepoznavnosti Slovenije, a delo po besedah Špele Spanžel z ministrstva za kulturo, ki je vodila delovno skupino strokovnjakov za pripravo nominacijskega dosjeja, še ni končano. Po vpisu se nadaljuje z nadgradnjo in formalizacijo dosedanjih dejavnosti, ki bodo zagotavljale dolgoročno upravljanje spomeniškega območja in njegovo celovito varstvo.