V skladu z navodili ministrstva lahko Ukrajino prostovoljno zapusti tudi vse nenujno osebje veleposlaništva v Kijevu, ki sicer ostaja odprto. V Washingtonu sicer zagotavljajo, da so se na te ukrepe pripravljali že dalj časa in ne pomenijo zmanjšanja ameriške podpore Ukrajini.

Kot razlog za nova navodila ministrstvo navaja poročila, da se Rusija pripravlja na večje vojaško ukrepanje proti Ukrajini. Svarila prihajajo v času očitkov Zahoda o kopičenju ruske vojske na meji z Ukrajino. Moskva sicer zavrača očitke, da se pripravlja na napad na to državo.

"Varnostne razmere, še posebej okrog ukrajinske meje z Rusijo, na Krimu in vzhodu Ukrajine, ki je pod ruskim nadzorom, so nepredvidljive in se lahko poslabšajo brez svarila. Protesti, ki včasih postanejo nasilni, so reden pojav v Ukrajini, vključno v Kijevu," je sporočilo zunanje ministrstvo v Washingtonu.

Vsem Američanom so sporočili, naj "zaradi povečane grožnje ruske vojaške dejavnosti in covida-19 ne potujejo v Ukrajino".

Spremenili so tudi nasvet glede potovanj v Rusijo. "Ne potujte v Rusijo zaradi napetosti na meji z Ukrajino, možnosti nadlegovanja ameriških državljanov, omejenih zmožnosti veleposlaništva, da pomaga državljanom v Rusiji, covida-19 in povezanih omejitev glede vstopa v Rusijo, terorizma, nadlegovanja ruskih državnih varnostnih uradnikov ter samovoljnih odločitev lokalnih policij," sporoča ministrstvo.

V Kijevu so odločitev Washingtona za umik družinskih članov diplomatskega osebja označili za preuranjeno. "Tovrstni koraki ameriške strani se nam zdijo prehitri in znak pretirane previdnosti," je v izjavi dejal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko. Kot je dodal, v zadnjem času ni bilo "radikalnih sprememb" v varnostnih razmerah na vzhodu Ukrajine.

Polovica britanskega osebja iz Ukrajine

Medtem je Združeno kraljstvo začelo iz Ukrajine umikati osebje na svojem tamkajšnjem veleposlaništvu. Britanske oblasti pravijo, da ni bilo nekih groženj britanskim diplomatom, a da se bo približno polovica britanskega osebja na veleposlaništvu vrnila v domovino.

Borrell: Ni potrebe po dramatizaciji

Evropska unija se medtem ni odločila za ta korak. Zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell ne vidi posebnih razlogov za ta korak in meni, da ni potrebe po dramatizaciji položaja, dokler potekajo pogajanja z Rusijo.

Ob tem je Borrell dejal, da bo ameriški zunanji minister Antony Blinken v virtualni razpravi z zunanjimi ministri članic Unije danes pojasnil razloge za ameriško odločitev. "Mi ne bomo ukrepali tako, ker ne poznamo posebnih razlogov za to," je dejal.

"Mislim, da ni treba dramatizirati. Dokler pogajanja potekajo – in ta potekajo –, po mojem mnenju ni treba oditi iz Ukrajine. A morda ima državni sekretar Blinken več informacij, ki jih bo delil z nami," je še povedal Borrell.

Zahod pošilja orožje v Ukrajino

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je opozoril, da obstaja tveganje novega konflikta v Evropi, medtem pa so ZDA v Ukrajino v soboto poslale 90 ton orožja oziroma t. i. smrtonosne pomoči, vključno s strelivom. Orožje v Ukrajino pošilja tudi Združeno kraljestvo.

Rusija odločno zavrača, da pripravlja napad na Ukrajino, a njeno ozemlje je v preteklosti že zasegla. Leta 2014 si je namreč pripojila ukrajinski polotok Krim, potem ko je bil v Ukrajini odstavljen proruski predsednik Viktor Janukovič.

Od takrat se ukrajinska vojska spopada s proruskimi separatisti na vzhodu države blizu meje z Rusijo. V pokrajini Donbas je po ocenah umrlo 14.000 ljudi.