Že lani so začeli izborni likovni natečaj Ela Peroci nekoč in danes za koledar 2022 in likovne razglednice. Koledar krasijo izbrana dela, katerih avtorji so vrtčevski in osnovnošolski otroci, slatinski dijaki in občani, pojasnjuje na občini.

Likovne razglednice bodo otroci na petkovem dogodku v Knjižnici Rogaška Slatina pisali znanim osebam po Sloveniji, ko bo izšla priložnostna znamka Ele Peroci pri Pošti Slovenije, je zapisano na spletnih straneh slatinske občine.

Pustna povorka z liki iz njenih pravljic
Nekaj likovnih del bo razstavljenih v Mestni galeriji v slatinskem kulturnem centru, razstava bo na ogled od 4. februarja do 19. marca. Eli Peroci bodo letos posvetili tudi osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku, ki bo 7. februarja. Pustno povorko osnovnošolskih otrok, ki vsako leto poteka po promenadi in Zdraviliškem parku, bodo letos na pustno soboto, 26. februarja, zaznamovali liki iz pravljic Ele Peroci.

Sorodna novica Pravljice Ele Peroci so nastajale čez dan, na papir pa se prelile ponoči

Od kulturnega praznika pa do svetovnega dneva knjige za otroke 2. aprila bo v organizaciji Knjižnice Rogaška Slatina potekal natečaj za najboljšo pesem v sklopu festivala Mali Pranger – Ela, ki je poimenovan prav po Eli Peroci. Na natečaju bodo lahko sodelovali vsi slovenski osnovnošolci. Zaključek z razglasitvijo rezultatov bo maja.

Vzgojiteljem, učiteljem, knjižničarjem in drugim pripovedovalcem pravljic pa bo namenjen simpozij na temo doživetega pripovedovanja pravljic, ki bo 18. marca in 22. aprila v organizaciji Šolskega centra Rogaška Slatina potekal v Kulturnem centru Rogaška Slatina.

Od novinarke Pionirja in Cicibana do urednice na Radiu Slovenija
Ela Peroci se je rodila 11. februarja 1922 v Rogaški Slatini. Učiteljišče in gimnazijo je končala v Ljubljani. Najprej je bila učiteljica v več slovenskih krajih, od leta 1948 je kot novinarka delala v uredništvih mladinskih revij Pionir in Ciciban, od leta 1955 do leta 1962 v uredništvu Mladega sveta. Nato se je zaposlila v mladinskem izobraževalnem programu Radia Slovenija, kjer je delala kot urednica oddaje Radijska šola do upokojitve leta 1978.

Pisala je tudi pesmi – zbirki Rišem dan in Ko živim – in prozo – Po šoli me počakaj in besedila za televizijo. V letih 1955 in 1956 je prejela Levstikovo nagrado, leta 1971 pa nagrado Prešernovega sklada. Leta 1970 se je pridružila peščici slovenskih književnikov, ki so zapisali poslanico ob mednarodnem dnevu knjige za otroke.

Bila je predvsem uspešna in priljubljena mladinska pisateljica. Njena prva objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon z ilustracijami Marlenke Stupica, ki je postala klasika med deli za otroke. Od izida leta 1955 je bilo natisnjenih več kot 100.000 izvodov te pravljice. S prvo in naslednjimi knjigami, kot so Hišica iz kock, Muca copatarica in številne druge, je izoblikovala privlačen tip sodobne mestne pravljice.

Številne so objavljene v zbirki najlepših pravljic Ele Peroci Za lahko noč. Njena dela so vzbudila zanimanje in odziv tudi zunaj meja, saj so prevedena v več svetovnih jezikov.

Motive je jemala v vsakdanjem življenju
Večina pravljic je po besedah njene hčerke Jelke Pogačnik nastajala že čez dan, zapisala pa jih je ponoči. Motive je jemala v vsakdanjem življenju in jih začinila s precejšnjo mero fantazije. Ljubezen do pisanja pa je začutila že v šolskih letih. "Ko je učitelj napisal na šolsko tablo naslov spisa, ki naj bi ga napisali v šoli ali doma, se je v meni utrnil trenutek pravljičnosti," je pisateljica zapisala o svojih začetkih v svetu pravljic.