Vlada je za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu zaradi podražitev energentov sprejela ukrepe za pomoč v višini skoraj 200 milijonov evrov. Gre za enkratno denarno pomoč v obliki energetskih vavčerjev, zamrznitev omrežnine za elektriko in znižanje trošarin na električno energijo in pogonska goriva. V studiu Odmevov se je z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem pogovarjal voditelj Igor E. Bergant.

"Zakaj smo sprejeli odločitev o vavčerjih? Vse analize kažejo, da se bodo s koncem kurilne sezone stvari umirile, naredili smo temeljite izračune za najranljivejše, kdaj je pomoč najbolj potrebna, vlada je pravočasno reagirala, sistemsko, najprej za upokojence enkratni solidarnostni dodatek in zdaj energetski vavčerji," je pojasnil minister Vrtovec in dodal, da upokojenci zagotovo najbolj trpijo, pa tudi socialno ranljivi in velike družine.

Sorodna novica Tudi minister za delo bo lahko prejel 200 evrov energetskega dodatka

Na vprašanje, ali je smiselno, da so do solidarnostne pomoči po kriteriju števila otrok upravičene tudi na primer družine, kot je družina ministra Janez Cigler Kralja iz NSi-ja, in ali so tudi ministri tako ogroženi, da potrebujejo posebno pomoč, je Vrtovec odvrnil: "Žalosten sem, da se o tem pogovarjamo ob takšni demografski sliki, kot jo imamo v Sloveniji. Vesel sem in si želim, da bo tudi prihodnja politika takšna, kot je politika NSi-ja, in da se bo velikim družinam pomagalo. Ne samo z enim vavčerjem, ampak z več, kajti le na ta način bomo dali pravilne odgovore na slabo demografsko sliko. Demografija je eno ključnih vprašanj v prihodnje."

Minister Vrtovec je odgovoril tudi na očitek okoljevarstvenikov, da vlada pomaga tudi energetsko najbolj potratnim podjetjem. "Teh podjetij je dvanajst, pomagali jim bomo tako kot druge države v Evropi s posebno uredbo, gre za proizvode, ki jih potrebujemo, če želimo biti neodvisni na številnih področjih, za aluminij, železarne, proizvodnjo komponent, ki so ključne za avtomobilsko industrijo, za polprevodnike itd., tem podjetjem se bo s to uredbo pomagalo v višini 20 milijonov evrov," je pojasnil in dodal, da sicer uredba še ni sprejeta.

Podnebni sklad ta trenutek ima denar, tako Vrtovec, prav Evropska komisija je priporočila, naj se iz podnebnega sklada pomaga ljudem. "Glede energetske neodvisnosti so pred nami številni izzivi, več bo treba vlagati v obnovljive vire energije, iti v nove tehnologije, med drugim iti v jedrsko energijo, zato smo na ministrstvu izdali dovoljenje za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem," je sklenil Vrtovec.

Izpad prihodkov distribucijskih operaterjev bo velik, se s tem povečuje tveganje za stabilno delovanje sistema? "Ne, energetska podjetja ustvarjajo velike dobičke, naj si ljudje pogledajo, kakšne plače si izplačujejo vodilni direktorji teh družb. Tri mesece izpada iz naslova omrežnine zagotovo ne bo ohromilo našega sistema," je odgovoril.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora v videu spodaj.

Ukrepi za blažitev stisk

Vlada je med ukrepi za blažitev stisk prebivalcev in gospodarstva zaradi rasti cen energentov predvidela tudi izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina. Zdaj namreč dobavitelji energentov dobavo večstanovanjskim stavbam opredeljujejo kot poslovno dobavo oziroma odjemna mesta v večstanovanjskih stavbah obravnavajo kot odjemna mesta za poslovni odjem.

Vlada je zdaj predvidela, da bodo imeli etažni lastniki posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah s skupnimi kurilnicami pri nakupu zemeljskega plina za te skupne kurilnice vse pravice v zvezi z nakupnimi pogoji, kot jih imajo gospodinjski odjemalci, ki plin kupujejo za svojo lastno rabo.

Ukrep je zapisala v predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je že poslala v potrditev v DZ po nujnem postopku, veljal pa naj bi eno leto in tri mesece, od letošnjega februarja do konca aprila 2023.

Po besedah direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ja Boštjana Udoviča je izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina dober signal, da je vlada, sicer pozno, le prepoznala velike težave, v katerih so se znašli etažni lastniki, ker jih dobavitelji obravnavajo kot poslovne odjemalce. Še vedno pa ne gre za ustrezno ali celo sistemsko rešitev, saj je ukrep začasne narave in velja le za naprej, je navedel Udovič. S tem vlada po njegovem mnenju na neki način tudi sporoča, da takšna rešitev ne velja že zdaj, kar pa po njegovih besedah ne drži. V zbornici namreč menijo, da že obstoječa zakonodaja vsem potrošnikom priznava enake pravice.

Vlada bi morala zato državnemu zboru predlagati zgolj sprejetje obvezne razlage zakona o oskrbi s plini in zakona o oskrbi z električno energijo s smiselno enako vsebino. Ne nazadnje je to vladi predlagal tudi odbor DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je o vprašanju razpravljal 20. januarja, je še spomnil Udovič.

OZS: Pozabili so na manjše obrtnike in podjetnike

S težavami zaradi visokih cen energentov se spopadajo tako gospodinjstva kot gospodarstvo. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa so poudarili, da so pri vladnih ukrepih za omilitev posledic ponovno pozabili na male obrtnike in podjetnike.

"Predstavljeni ukrepi vlade za omilitev posledic visokih cen energentov so usmerjeni predvsem v pomoč energetsko intenzivnim podjetjem. Vendar pa so tudi mali obrtniki in podjetniki prizadeti in nujno potrebujejo pomoč. Zdi se nam nepošteno in diskriminatorno, da bi bili mali poslovni subjekti, ki so najranljivejši del gospodarstva, ponovno izvzeti iz ukrepov pomoči," je opomnil predsednik OZS-ja Branko Meh.

V OZS-ju so na predsednika vlade Janeza Janšo, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška in ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca naslovili prošnjo, da se merila za upravičenost do pomoči nemudoma ustrezno popravijo, da bodo do pomoči upravičeni tudi mali obrtniki in podjetniki.

"Po mnenju OZS-ja bi namreč morali biti med prejemniki pomoči tudi podjetja, ki imajo manj kot pet zaposlenih in ki so imela v poslovnem letu 2019 manj kot petodstotni delež energije v strukturi odhodkov. Oben

em menimo, da bi morali omiliti tudi merilo glede povišanja stroškov za energijo v letu 2022, in sicer s predlaganih 30 na 20 odstotkov," so navedli na OZS-ju in dodali, da imajo tudi podjetja z manj kot pet zaposlenimi visoke stroške za energijo: "Dandanes imajo namreč v podjetjih visoko tehnološke stroje in opremo, tudi robote, ki za svoje delovanje porabijo ogromne količine električne energije. Energetska kriza, ki smo ji priča, ima torej velik vpliv tudi na ta mala podjetja in jim je zato treba nujno pomagati."

GZS: Vprašanje energetske odvisnosti je treba reševati dolgoročno

Predsednik GZS-ja Tibor Šimonka pa je za TV Slovenija povedal, da je vladna shema pomoči korak v pravo smer. "Obžalujemo le to, da se to ni zgodilo prej. Od oktobra lani je GZS intenzivno opozarjal vladne odločevalce, da je nekaj treba narediti," je dejal, vendar ob tem opozoril, da vladni predlog zmanjšuje krog upravičencev glede na predlog GZS-ja. "Večji del najbolj prizadetih podjetij pa je v vladnem predlogu zajet," je poudaril.

"Nadejamo se tega, da bo vlada na podlagi te veliki energetske krize uvidela, da je vprašanje energetske odvisnosti treba reševati sistemsko dolgoročno. V GZS-ju upamo, da se bosta politika in znanstvena sfera opredelili do energetske sheme za dolgoročno obdobje in naredili vse, da se Slovenija energetsko osamosvoji," je še glede pričakovanj gospodarstva v prihodnje pojasnil Šimonka.

Kritike dela opozicije

Na predloge ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov za ljudi in gospodarstvo del opozicije ocenjuje, da so predlagani ukrepi sicer dobrodošli, a prihajajo z večmesečno zamudo.

Poslanec SD-ja Soniboj Knežak je dejal, da je vlada po večmesečnem prizadevanju opozicije prepoznala problem energetske revščine in pripravila zakonodajo, ki pa po njegovih besedah v večini povzema rešitve, ki so jih tudi sami že predlagali. Ob tem je še opozoril, da so stiske velike, Slovenija pa s temi ukrepi zamuja najmanj tri mesece.

"Vse evropske države so te ukrepe sprejele oktobra oziroma najpozneje v novembru," je spomnil Knežak in dejal, da imajo predlagani ukrepi grenak priokus, saj naj bi upravičenci izplačila prejeli šele 15. aprila. Opozoril je tudi, da je vlada krog upravičencev razširila na upokojence s pokojninami, nižjimi od 1000 evrov, hkrati pa pozablja, da je v Sloveniji več 10.000 ljudi, ki prejemajo plačo, nižjo od tega zneska.

"Premalo, prepozno in nesistemsko," pa je vladne ukrepe komentiral koordinator Levice Luka Mesec. Kot je še dodal, bodo tako imenovane energetske vavčerje prejele le nekatere skupine ljudi, medtem ko se povišane cene energentov poznajo v denarnicah tako slabo plačanih, brezposelnih kot tudi študentov, ki od vavčerjev "ne bodo imeli nič". Mesec sicer vidi rešitev v tem, da se začnejo sistematični pogovori o dvigu pokojnin, plači in socialnih nadomestil, "da bodo ljudje lahko dohitevali cene, ki rastejo in dneva v dan in se zažirajo v standard nas vseh".

Tudi poslanec LMŠ-ja Edvard Paulič je poudaril, da so ukrepi – sicer dobrodošli – prišli prepozno. "V opoziciji smo vlado pozivali že pred tremi, štirimi meseci, kakšno je stanje na trgu, kakšne težave imajo ljudje pri plačevanju električne energije in računov za ogrevanje," je dodal. Kot je še spomnil, so v preteklih tednih v opoziciji sklicali tudi sejo matičnega parlamentarnega odbora in predlagali zakon, ki bi rešil težave najranljivejših skupin, ob vloženih koalicijskih dopolnilih pa bi zakon razširili, pomoč pa bi prišla prej. "Ker dejstvo je, da ti ukrepi, ki bodo začeli veljati s časovnim zamikom, bodo prišli prepozno. Ljudje potrebujejo pomoč danes, ne čez mesec, dva," je poudaril Paulič. Po njegovih besedah pa bi se vlada morala, tudi ko gre za ogrevanje iz skupnih kotlovnic, poslužiti pravnega tolmačenja obstoječe zakonodaje in prej rešiti težave takšnih gospodinjskih odjemalcev.

Predsednica SAB-a Alenka Bratušek pa je prepričana, da odgovornost za energetske probleme v državi nosi vlada, ki se je po njenih besedah v času epidemije covida-19 lotila liberalizacije trga naftnih derivatov in neprimernega kadrovanja. "Direktorja, ki zagotavlja najcenejšo elektriko Slovencem, razrešuje, na drugi strani pa direktor, ki so ga nastavili v Telekomu Slovenije, čez noč pusti več kot 20.000 gospodinjstev brez elektrike oziroma jih prepusti štirikrat dražji elektriki," je opozorila predsednica SAB-a.

Kot je še dodala, bo pomoč za ljudi dobrodošla, a 150 evrov ne bo rešilo problemov, saj takšen znesek ne zadostuje za mesečno poravnavo položnic. "Pomoč absolutno prihaja prepozno, vlada bi morala že jeseni, in na to smo jo opozarjali, znižati trošarine, znižati DDV in znižati ali začasno ukiniti vse tiste dajatve, ki jih imamo na položnicah ob porabi," je izpostavila in dodala, je očitno, da volilni čas ni samo za bonbončke, ampak kar za bonboniere, ki pa jih bodo, kot opozarja, v nadaljevanju plačali ljudje.

Da ukrepi prihajajo prepozno in da je večina evropskih držav v nasprotju s Slovenijo zelo hitro odreagirala, je prepričana tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga.

Ob tem kot problematično izpostavlja tudi, da so se posameznikom stroški zaradi visokih cen energentov zvišali za več kot 150 evrov, kolikor bodo znašali energetski vavčerji. Poleg tega dodaja, da bodo tudi vsi upravičenci prejeli enak solidarnostni energetski dodatek, ne glede na to, koliko so se jim dejansko zvišali stroški.

Po njenih besedah pa je problematično tudi to, da bo vlada denar za solidarnostni dodatek črpala iz podnebnega sklada, ki naj bi bil sicer namenjen drugim tako imenovanim zelenim ukrepom in trajnostnemu razvoju države. "In da se na koncu izkaže, da je ta sklad poln in da vlada tega denarja sploh ni porabila za namene, za katere je ta sklad ustanovljen, je še toliko bolj problematično," dodaja Sluga.

V poslanski skupini DeSUS pa so izrazili zadovoljstvo, da se bo z izplačilom enkratnega solidarnostnega dodatka 150 evrov ponovno pomagalo tudi upokojencem. A kot so še zapisali v odzivu na Twitterju, se z dvigom cen energentov spoprijemajo tudi druge ranljive skupine, zato menijo, da bi morali enakovredno poskrbeti za vse, ki jih je dvig cen energentov najbolj prizadel.

Obremenitev za energetski sistem 90 milijonov evrov

Vladni ukrepi za omilitev visokih cen energentov pa bodo precej obremenili energetski sistem. V Borzenu ocenjujejo, da bodo prihodki nižji za približno 20 milijonov evrov, za elektrodistribucijski sistem v celoti pa po ocenah agencije za energijo obremenitev znaša približno 70 milijonov evrov.

Skladno s sobotno vladno odločitvijo bodo vsi odjemalci elektrike med februarjem in aprilom oproščeni plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Prav tako za tri mesece je predvideno znižanje oz. zamrznitev omrežnin za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo ter donosnost distribucijskega operaterja.

Začasno znižanje se po razumevanju Borzena, nanaša na del prispevka, ki je eden od virov sredstev za izplačila podpor za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (OVE) ter v visoko učinkoviti soproizvodnji toplote in električne energije. Plačila prispevka bodo oproščeni končni odjemalci odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjski odjemalci električne energije.

V Borzenu ocenjujejo, da bi trimesečno znižanje prispevka lahko predstavljalo do 20 milijonov evrov nižje prihodke. Gre za sredstva, ki so namenjena za izplačevanje podpor in jih ima Borzen zgolj v upravljanju. "Kljub navedenemu bo izplačevanje podpor in izvajanje podporne sheme potekalo nemoteno," zagotavljajo v operaterju trga z elektriko.

Za elektrodistribucijski sistem v celoti – pet elektropodjetij in sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo SODO – naj bi izpad po ocenah agencije za energijo znašal približno 70 milijonov evrov, pojasnjujejo v družbi SODO.

Nevladne organizacije: Subvencije industriji so socialno nepravične

Subvencije velikim industrijskim porabnikom energije so socialno nepravične in gospodarsko nerazvojne, hkrati so v posmeh podnebnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, so prepričani v nevladnih organizacijah Umanotera in Focus.

Vlada je ta konec tedna potrdila pomoč ranljivim posameznikom zaradi dviga cen energentov. Hkrati pa pripravlja ukrep, ki bo izbranim podjetjem vsako leto do leta 2030 omogočal milijonske subvencije za nakup električne energije, opozarjajo v sporočilu za javnost. Taista podjetja že danes uživajo številne olajšave in vračila pri nakupih energentov v vrednosti nekaj deset milijonov evrov letno, so opozorili v sporočilu za javnost.

Rešitev po njihovem ni v "nepravičnem subvencioniranju industrijskih požeruhov in fosilnih virov, temveč v prehodu na samooskrbo iz obnovljivih virov energije".

Shema za kritje posrednih stroškov pri nakupu električne energije, ki jo pripravlja vlada, po njihovih navedbah predvideva nove subvencije največjim industrijskim porabnikom energije. Predvideva razdelitev več kot 28 milijonov evrov subvencij 12 izbranim industrijskim podjetjem za obdobje od leta 2020 do 2023, za kar so že rezervirana sredstva v podnebnem skladu.

Nov zakon o varstvu okolja, ki čaka na obravnavo v državnem zboru, pa predvideva, da bi za ta namen lahko porabili četrtino celotnega podnebnega sklada. Ob trenutnih prilivih v sklad bi to pomenilo približno 30 milijonov evrov subvencij letno, ki bi jih izbrana podjetja prejela vsako leto do leta 2030.

"Del industrije in Gospodarska zbornica Slovenije že dalj časa lobirata za takšno ureditev in zdaj, v času energetske draginje ter v posmeh vsem, ki živijo v energetski revščini, namerava vlada ta ukrep potihoma sprejeti in subvencionirati industrijske velikane. Medtem pa ljudi, ki živijo v energetski revščini, predolgo pušča na hladnem," pravi Andrej Gnezda iz Umanotere.

"Upravičenci do kritja posrednih stroškov bodo zavezanci ETS – evropske sheme trgovanja z emisijami, katere glavni namen je s cenovnim signalom spodbujati velike onesnaževalce k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Kritje posrednih stroškov bo ta cenovni signal oslabilo ali celo izničilo in s tem zmanjšalo motivacijo upravičencev za izvajanje ukrepov zmanjšanja emisij," pa je posvarila Barbara Kvac iz Focusa.

"Tako bodo te naprave emitirale več toplogrednih plinov, okoljske škode, ki bodo nastale, pa bodo bremenile davkoplačevalce in prihodnje generacije," je prepričana.

Slovensko gospodarstvo v primerjavi z drugimi članicami EU-ja v glavnem sestoji iz energetsko intenzivne industrije – po tem kazalniku se Slovenija uvršča v vrh EU-ja, so opozorili. "Visoka snovna in energetska intenzivnost naše industrije predstavljata težavo za konkurenčnost našega gospodarstva, ki se bo v prihodnje le še dodatno zaostrovala," so opozorili nevladniki in dodali, da se ta problem le še poglablja.