"Naredili mu bomo konec," je bil jasen Biden na ponedeljkovi skupni novinarski konferenci s Scholzem. Biden je namreč s temi besedami odgovoril na novinarsko vprašanje, kaj točno naj bi ZDA naredile s Severnim tokom 2, saj je plinovod pod nadzorom Nemčije: "Severnega toka 2 ne bo več," če bo Rusija še naprej napadala Ukrajino "s svojimi tanki in enotami", "bomo, obljubljam, to bomo naredili," je dejal Biden in dodal, da nemški kancler uživa podporo ZDA, poroča ruski portal rt.com.

Ob tem ni jasno, kakšno je Scholzevo stališče glede ameriškega ukrepanja pri Severnem toku 2. Na novinarsko vprašanje, kakšna bo usoda projekta, če bi Rusija napadla Ukrajino, kancler namreč ni omenjal plinovoda.

"Pomembno je, da ZDA, Nemčija in Nato govorijo soglasno in delujejo enotno. Popolnoma jasni smo bili, da bo imel vojaški napad na Ukrajino hude posledice (za Rusijo), glede katerih smo se dogovorili in jih izoblikovali skupaj. Rusija bo morala plačati visoko ceno," je bil jasen Scholz. V podrobnosti se ni hotel spuščati, saj da "bi morala Rusija razumeti, da bodo posledice," še poroča rt.com.

Biden grozi Putinu z "najhujšimi sankcijami do zdaj"

Biden je še priznal, da ZDA sicer ne vedo, kakšni so Putinovi načrti, a vztraja, da bi bil napad na Ukrajino mogoč. Ob tem je znova napovedal "najhujše sankcije Rusiji do zdaj". Posledice pa bi bile v gospodarstvu, "in verjetno tudi pri izvozu plina". "To je pravzaprav edina stvar, ki jo izvažajo," še meni Biden, ki vidi v Nemčiji svojo zaveznico.

Ponedeljek je minil v znamenju meddržavnih pogovorov na najvišjih ravneh glede ukrajinsko-ruskega spora. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v Moskvi pogovarjal z gostiteljem Vladimirjem Putinom, Washington pa sta obiskala kar dva vidna Evropejca. Medtem ko je Biden gostil Scholza, je zunanji minister Antony Blinken na ministrstvu gostil visokega predstavnika Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Josepa Borrella.

Kot je poročal RTV-jev dopisnik iz ZDA Andrej Stopar, sta se tudi Blinken in Borrell osredotočala na energetski vidik krize.

"Energetska varnost je neposredno povezana z nacionalno, regionalno in globalno varnostjo. Evropa potrebuje zanesljivo in cenovno dostopno energijo, zlasti pozimi. Ko je Rusija leta 2009 zaradi spora z Ukrajino prekinila dobavo plina Evropi, so zaradi mraza umirali ljudje. In ko odpove dobava energije, se začnejo krčiti gospodarstva," je dejal Blinken.

Borrell pa je poudaril obremenjenost trenutka z geopolitičnimi turbulencami v kontekstu rusko-ukrajinske krize. Energetska vprašanja so v samem osrčju te krize, kajti Rusija ne okleva in te občutne izvozne količine energentov uporablja tudi za dosego geopolitičnih pridobitev.

Macron: Putina sem odvrnil od zaostrovanja razmer

Sicer pa je francoski predsednik Macron, Francija trenutno predseduje Svetu EU-ja, obiskal Kijev, kjer je izjavil, da mu je ruskega kolega Putina na ponedeljkovem pet ur trajajočem srečanju v Moskvi uspelo prepričati, da glede Ukrajine ne bo dodatnih "degradacij niti eskalacij". Putinu je ponudil "konkretna varnostna jamstva" in v zameno dobil omenjeno zagotovilo.

"Moj namen je bil zamrzniti igro, preprečiti zaostritev in odpreti vrata novim perspektivam. Ta cilj je zame izpolnjen," je sporočil Macron. Glede Putinovega odziva je dejal, da ni "niti za trenutek pomislil", da bi lahko ta kakšne poteze sprejel že v ponedeljek.

Na tiskovni konferenci z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je Macron dejal, da zdaj obstaja možnost, "da ta pogajanja premaknemo naprej". Dejal je tudi, da obstaja "skupna odločenost" za uveljavitev sporazuma iz Minska. Vsaka rešitev krize bo sicer terjala več mesecev, je dodal.

Medtem pa je Zelenski dejal, da "v bližnji prihodnosti" pričakuje pogovore z Rusijo, Francijo in Nemčijo glede konflikta na vzhodu Ukrajine. Putina pa je pozval, naj sprejme resne ukrepe za zmanjšanje napetosti. "Zares ne zaupam besedam, mislim, da je lahko vsak politik transparenten s sprejemanjem konkretnih korakov," je dejal po poročanju BBC-ja.

Sorodna novica Macron s Putinom o ukrajinski krizi: Z dialogom do popuščanja napetosti

Putin naj bi bil pripravljen na kompromis

Putin, ki je od zveze Nato in ZDA zahteval po mnenju Zahoda nesprejemljiva varnostna jamstva, je Macronu sicer v ponedeljek zatrdil, da bo naredil vse, da bi našli "kompromise, ki bodo ustrezali vsem". Presodil je, da določeni Macronovi predlogi "predstavljajo osnovo za nadaljnje korake" za umiritev ukrajinske krize. Podrobnosti ni razkril.

Po navedbah Elizejske palače Macron med drugim predlaga zavezo obeh strani, da ne bosta sprožili kakršne koli nove vojaške akcije, začetek strateškega dialoga med njima ter obnovo mirovnega procesa za končanje konflikta s proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajine.

Dogovor naj bi tudi zagotovil umik 30.000 ruskih vojakov iz Belorusije takoj po koncu vojaških vaj, ki naj bi se začele ta četrtek. To je danes napovedal tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Tisti, ki to pozorno spremljate, veste, da nihče nikoli ni rekel, da bodo ruske enote ostale na beloruskem ozemlju," je dejal Peskov.

Kremelj je v Belorusijo zaradi vojaškega urjenja, ki naj bi se začelo v četrtek, premestil veliko število vojaškega osebja in zalog, zaradi česar je Zahod okrepil obtožbe zoper Rusijo o pripravljanju napada na Ukrajino.

Vojaške vaje na jugu Rusije

Ruski mediji sicer poročajo, da so se na jugu Rusije danes začele nove vojaške vaje, v katerih sodelujejo raketni sistemi in oklepna vozila. Za zdaj ni jasno, ali gre za novi razvoj dogodkov ali pa so vaje del dolgoročnih načrtov, ki jih je ruska vojska objavila konec lanskega leta.

V Romunijo prispeli novi ameriški vojaki

Medtem ZDA, ki Rusijo obtožujejo kopičenja svojih sil ob meji z Ukrajino, krepijo prisotnost svojih enot na vzhodu Evrope. Iz vojaškega oporišča v nemškem Vilsecku so tako v Romunijo prispeli prvi ameriški vojaki, ki bodo okrepili Natovo vzhodno krilo. Okoli sto vojakov bo skrbelo za logistiko in priprave na sprejem skupno 1000 pripadnikov ameriške vojske.

V Romuniji je sicer že približno 900 ameriških vojakov, ki tam delujejo v okviru Natovih sil ali ločenih dvostranskih dogovorov. Nastanjeni so v ameriškem protiraketnem oporišču v Deveselu na jugu Romunije, ameriškem letalskem oporišču Mihail Kogalniceanu ob Črnem morju in na romunskem vojaškem letališču Campia Turzii na severu države. V Deveselu so nameščene rakete za obrambo proti balističnim raketam.

Napotitev na stotine vojakov v Romunijo je napovedal tudi Macron. Francoski logistični strokovnjaki so že prispeli v Romunijo, je prejšnji teden sporočila francoska obrambna ministrica Florence Parly.

Prve ameriške vojaške okrepitve so v soboto prispele tudi na Poljsko, kjer pričakujejo 1700 dodatnih pripadnikov vojaških sil. V državi je sicer že nameščenih okoli 4500 ameriških vojakov. Medtem so tudi v nemški Wiesbaden že prispeli prvi od predvidenih 300 ameriških vojakov iz Fort Bragga.

Pripravljenost krepi tudi Danska

Tudi Danska je medtem sporočila, da bo okrepila svojo vojaško pripravljenost. Med drugim bo "zaradi nesprejemljivega ruskega vojaškega pritiska na Ukrajino" na otok Bornholm v Baltskem morju napotila dve lovski letali. Pripravila bo tudi fregato, ki bo opravljala naloge, kot je povečan nadzor nad danskimi vodami, še poroča AFP.

Dansko obrambno poveljstvo je dejalo, da bo pripravilo bojni bataljon 700–800 vojakov, ki se bo morebitnim operacijam Nata lahko priključil v enem do petih dneh, kar je občutno manj od trenutnih 30 dni.