"Opravka imamo z eno največjih vojsk na svetu. Stanje je tokrat drugačno, stvari bi lahko hitro ušle izpod nadzora," je dejal Biden in bil jasen, da ob morebitnem napadu v Ukrajino ne bo pošiljal ameriške vojske, da bi jo rešila. "Če bi se začele ZDA in Rusija medsebojnim obstreljevati, bi to pomenilo svetovno vojno. Danes pa živimo v precej drugačnih časih."
Rusija sicer vseskozi zavrača očitke o napadu, pa čeprav z Belorusijo izvaja vojaške vaje, ob meji z Ukrajino pa ima vojsko, kot jo ima tudi Nato v baltskih državah. Po nekaterih ameriških podatkih naj bi Rusija v bližini meje z Ukrajino razporedila že približno 130.000 vojakov.
Kijev ob tem obtožuje Moskvo, da mu preprečuje dostop do morja, češ da želi Kremelj vzpostaviti t. i. rdečo črto, ki bi Ukrajini preprečil članstvo v Natu.
Zahod Kremelj obtožuje, da po priključitvi Krima leta 2014 zdaj pripravlja novo invazijo na Ukrajino. Rusija je obtožbe zavrnila in trdi, da želi le zagotoviti svojo varnost pred sovražnostjo Kijeva in Nata.
V ZDA so medtem objavili satelitske posnetke novega razporejanja ruskih vojakov v bližini Ukrajine, državni sekretar Antony Blinken pa je posvaril, da je ruski napad na sosednjo državo mogoč tudi med olimpijskimi igrami.
ZDA spet svarijo pred morebitnim skorajšnjim napadom
Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je medtem dejal, da bi lahko Rusija napadla Ukrajino še pred koncem zimskih olimpijskih iger v Pekingu, kar bo 20. februarja. To je sicer dejal tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken.
"Če se bo ruski napad na Ukrajino zgodil, se bo najverjetneje začel z letalskim bombardiranjem in raketnimi napadi, ki bi očitno lahko ubili civiliste," je dejal Sullivan.
Tudi Sullivan je Američane, ki so še v Ukrajini, pozval, naj odidejo iz države v naslednjih od 24 do 48 urah, in dodal, da ZDA ne bodo poslale vojakov za njihovo reševanje, če se bo zgodil ruski napad.
ZDA sicer niso izgubile upanja v diplomatsko rešitev in Sullivan je dejal, da se bo Biden kmalu pogovarjal s Putinom. "Pričakujem telefonski pogovor predsednika Bidna s predsednikom Putinom, vendar za zdaj o tem nimam še nobenih informacij," je povedal novinarjem.
Po njegovih besedah je Rusija zdaj na meji z Ukrajino nakopičila dovolj enot, da lahko kadar koli sproži invazijo. Biden, ki je s Putinom nazadnje govoril decembra lani, bo konec tedna preživel v Camp Davidu.
Nove vojaške vaje ruske vojske v bližini Ukrajine
Rusija danes začenja vojaške vaje v regiji Rostov, ki na zahodu meji na Ukrajino, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. Ločene vojaške vaje potekajo tudi v Črnem morju, kjer vadijo predvsem iskanje in uničevanje sovražnih ladij.
Rusija, ki si je leta 2014 po razpisanem referendumu priključila Krimski polotok, je označila Črno morje za svojo strateško prioriteto.
Že v četrtek pa je Rusija začela velike skupne vojaške vaje z Belorusijo, ki bodo trajale do 20. februarja in na katerih naj bi sodelovalo kar 30.000 ruskih vojakov.
Ameriško zasebno podjetje je medtem objavilo satelitske posnetke, na katerih je videti novo razporeditev ruskih vojakov na lokacije v bližini Ukrajine. Posnetki so bili narejeni v sredo in četrtek, na njih pa so razvidne predvsem namestitve na Krimu, zahodu Rusije in v Belorusiji, poroča tiskovna agencija Reuters na svoji spletni strani.
Zveza Nato opozarja, da rusko nameščanje raket, težke bojne opreme in vojakov v Belorusiji predstavlja najnevarnejši trenutek za Evropo v zadnjih nekaj letih.
Rusija in Ukrajina sta med drugim sporočili, da v četrtek nista dosegli dogovora o rešitvi osemletnega konflikta, ki je potekal na pogovorih s predstavniki iz Nemčije in Francije.
Do nove zaostritve položaja prihaja osem let po tem, ko je Rusija anektirala Krimski polotok. To je storila po izvedenem referendumu, na katerem so se tako izrekli prebivalci polotoka. Vse od takrat pa je Ukrajina v vojni predvsem z ruskimi uporniki v vzhodnem delu države, v Donecku in Lugansku.
Srečanje normandijske četverice v Berlinu brez konkretnih rezultatov
Ruska delegacija je zahodnim posrednikom očitala, da ne izvajajo zadostnega pritiska na oblasti v Kijevu. Kot je po kar devetih urah pogovorov poudaril predstavnik Rusije Dimitri Kozak, nemški in francoski posredniki sicer podpirajo mirovni načrt za Ukrajino, a na žalost ne pritiskajo dovolj na ukrajinsko vlado, da bi izpolnila svoje zaveze v skladu z dogovorom iz Minska.
"Razlik v stališčih ni bilo mogoče preseči," je še dejal Kozak in dodal, da si ukrajinska stran mirovni načrt razlaga drugače od ruske. Ukrajinskim oblastem je očital, da zavračajo dialog s proruskimi separatisti v regijah Lugansk in Doneck, in vztrajal, da je uresničitev dogovora iz Minska za Rusijo prvi pogoj za mirno rešitev ukrajinskega spora.
Rusija: Ukrajina želi spremeniti dogovor
Predstavniki Rusije, Ukrajine, Ovseja in dveh separatističnih skupin z vzhoda Ukrajine so februarja 2015 v Minsku podpisali dogovor s 13 točkami.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je prejšnji teden obtožil Ukrajino, da poskuša spremeniti dogovor in izpostaviti le tista izhodišča, ki so njej v korist. Kijev vztraja, da ostaja zavezan dogovoru.
Kijev tudi tako vseskozi zavrača pogovore z voditelji samooklicanih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal neposredni pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je Kremelj zavrnil.
Zahod obljublja hitre sankcije
Voditelji zahodnih držav so medtem izrazili odločenost uvedbe "hitrih sankcij" v primeru ruske invazije. Na pogovorih prek videopovezave so med drugim sodelovali predsednika ZDA in Francije, Biden in Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz, pa tudi vodilni predstavniki EU-ja in Nata.
Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit je na Twitterju zapisal, da je šlo za "pomembno izmenjavo o zelo zelo resni varnostno-politični situaciji Ukrajine". "Zavezniki so odločeni, da bodo skupaj uvedli hitre in korenite sankcije proti Rusiji, če bi se zgodile nadaljnje kršitve ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine. Vsa diplomatska prizadevanja so usmerjena v to, da Moskvo prepričajo o zmanjšanju napetosti. Pomembno je preprečiti vojno v Evropi," je sporočil.
Na virtualnem srečanju so sicer sodelovali še britanski premier Boris Johnson, italijanski premier Mario Draghi, poljski predsednik Andrzej Duda, kanadski premier Justin Trudeau, pa tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.
Ursua von der Leyen je ponovila, da so v primeru ruske vojaške agresije "na mizi vse možnosti" in da bodo sankcije zadevale finančni in energetski sektor ter izvoz visokotehnoloških izdelkov, so zapisali v sporočilu Evropske komisije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje