Zavezniška obveščevalna poročila in satelitski posnetki ne potrjujejo ruskih navedb o umikanju in zmanjševanju vojaške navzočnosti ob ukrajinski meji, zato v Natu menijo, da gre pri teh napovedih za rusko hibridno delovanje oziroma za zavajanje, je po koncu dvodnevnega ministrskega zasedanja članic zveze Nato v Bruslju dejal obrambni minister Matej Tonin.

Sorodna novica Nato ne vidi znakov umika ruskih sil. Biden: Nevarnost invazije je "zelo velika".

Tonin je poudaril, da trenutne razmere predvsem uničujejo ukrajinsko gospodarstvo, zato Ukrajinci prosijo za vojaško in gospodarsko pomoč, pri čemer pa ne pričakujejo, da bi se članice Nata borile namesto njih. Morala v Ukrajini je visoka, sami so se pripravljeni boriti, če bi bilo treba, je povedal Tonin.

Slovenija se bo na ukrajinske pozive po ministrovih besedah odzvala s tehnično pomočjo. Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji je v pogovoru s Toninom izrazil prošnjo za poljske premične kuhinje in ogrevane šotore.

V okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito je Ukrajina članice unije zaprosila še za dodatno pomoč. Slovenija bo v prvi fazi Ukrajini posredovala spalne vreče, škornje, dizelske agregate in rokavice. Trenutna ocenjena vrednost tega prvega svežnja pomoči je 62.000 evrov, je povedal minister.

Orožja pa Slovenija v Ukrajino ne bo pošiljala. "Slovenija trenutno ne načrtuje, da bi v Ukrajino pošiljala ubojna sredstva, bomo pa pošiljali opremo za dvojno uporabo," je povedal Tonin. Poudaril je, da pri odločanju o pomoči odgovarjajo na želje Ukrajine, ki Slovenije ni prosila za ubojna sredstva.

Slovenski prispevek k delovanju zveze Nato

Osrednja tema tokratnega dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov članic zveze Nato v Bruslju je bila sicer načrtovana krepitev navzočnosti zavezniških sil na jugovzhodu Evrope v odziv na rusko grožnjo.

Slovenija zdaj sodeluje v okviru Natove misije Okrepljene prednje prisotnosti v Latviji pod poveljstvom Kanade, ki je bila vzpostavljena v odziv na rusko priključitev Krima leta 2014. Kontingent Slovenske vojske na misiji deluje skupaj s pripadniki črnogorske vojske.

Tonin se je danes v Bruslju udeležil sestanka držav, ki sodelujejo v Latviji. Povedal je, da se bo slovenskemu kontingentu, v katerem je zdaj okoli 50 Slovencev in deset Črnogorcev, junija pridružilo še devet ali deset makedonskih vojakov.

Slovenija je sicer po Toninovih besedah pripravljena v prihodnje okrepiti navzočnost svojih vojakov v Latviji, drugih obstoječih misijah Okrepljene prednje prisotnosti oziroma morebitnih novih. V povezavi s povečanjem števila slovenskih vojakov je sicer po njegovih navedbah težava v trenutnih razpoložljivih kapacitetah.

Ob tem je Tonin pojasnil, da so bili predstavniki ministrstva pred kratkim na delovnem obisku v Litvi, kjer je vodilna država misije Okrepljene prednje prisotnosti Nemčija. Slovenija je pripravljena na krepitev sodelovanja v prihodnje, a najprej je treba videti, kaj bo pokazal čas, je dejal minister.

Regionalno središče za vzdrževanje oshkoshev v Sloveniji?

Tonin se je ob robu zasedanja v Bruslju srečal z ameriškim obrambnim sekretarjem Lloydom Austinom. Pogovarjala sta se o Ukrajini in Zahodnem Balkanu ter tudi o vzpostavitvi regionalnega središča za vzdrževanje ameriških lahkih oklepnih vozil oshkosh v Sloveniji.

Sorodna novica Slovenska vojska bogatejša za 38 oklepnikov Oshkosh v vrednosti 26,7 milijona evrov

Slovenija, ki je kupila ameriške štirikolesnike oshkosh, je po Toninovih besedah zelo zainteresirana, da bi na njenih tleh vzpostavili regionalno vzdrževalno središče za ta vozila. Ta ameriška oklepna vozila namreč kupujejo tudi druge države na Zahodnem Balkanu, je pojasnil minister.

Po Toninovih besedah gre za izjemno sofisticirana vozila, ki potrebujejo zelo zahtevno vzdrževanje. Praksa pri vseh obrambnih nabavah je, da je vzdrževanje čim bliže območju delovanja. Slovenija ima znanje in izkušnje, to bi bila velika priložnost za slovensko gospodarstvo, je poudaril Tonin.

Interes je po ministrovih besedah obojestranski, saj je tudi za proizvajalca bolje in ceneje, da je vzdrževalno središče blizu vozilom. Pogovori še potekajo, za zdaj kaže dobro, je še dejal.

Tonin je sicer v pogovoru z Austinom opozoril tudi na zaostrovanje razmer na Zahodnem Balkanu. "Ob napetostih v Ukrajini je Zahodni Balkan nekoliko v senci, vendar ne smemo pozabiti na tamkajšnje razmere," je povedal Tonin. Ob tem je izrazil slovenski interes, da bi pri zagotavljanju varnosti na Zahodnem Balkanu še intenzivneje sodelovali tudi z ZDA.

Tonin se je srečal tudi s kolegico iz Severne Makedonije Slavjanko Petrovsko, s katero sta govorila zlasti o načrtih za osvežitev obrambnega sodelovanja in operacionalizaciji programa Berovo po lanskih požarih, ki vključuje usposabljanje gasilcev.

Poleg tega se je Tonin sešel z gruzijskim kolegom Džuanšerjem Burhuladzejem. Zagotovil mu je podporo Natovi politiki odprtih vrat in povedal, da bo Slovenija sodelovala pri usposabljanju gruzijskih sil, in sicer bo vodilna država pri učenju angleškega jezika, sodeluje pa že tudi pri vzpostavljanju varnih komunikacij.