Predsednica Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta sta ob tem v skupni izjavi dodala, da je rusko priznanje Donecka in Luganska očitna kršitev sporazuma iz Minska.

"Priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitna kršitev mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti Ukrajine in minskih dogovorov. EU in njeni partnerji se bodo odzvali enotno, odločno in solidarnostno z Ukrajino," sta objavila na Twitterju. Predsednika sta poleg tega najostreje obsodila odločitev Putina, da prizna neodvisnost Luganska in Donecka. Napovedala sta, da se bo Unija odzvala s sankcijami proti vpletenim v to nezakonito dejanje, ter potrdila neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih mejah.

Baerbock: Namerno se uničujejo večletna prizadevanja

Na rusko priznanje separatističnih republik se je odzvala tudi Nemčija. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je ocenila, da gre za očitno kršitev mednarodnega prava. Napovedala je tudi odziv na to kršitev. Zapisala je, da gre za hud udarec za vsa diplomatska prizadevanja za mirno in politično rešitev trenutnega konflikta.

"Priznanje je tudi še ena kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, ki jo najostreje obsojamo. Nemčija vztrajno ostaja ob strani Ukrajini znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Na to kršitev mednarodnega prava se bomo odzvali. To usklajujemo z našimi partnerji," je še poudarila nemška zunanja ministrica.

Rusijo je Baerbock tudi pozvala, naj prekliče odločitev in se vrne na pot diplomatskega in političnega reševanja konfliktov v skladu z dogovoroma iz Minska. Na Rusijo je tudi ponovno naslovila poziv, naj odpravi vojaške grožnje na ukrajinski meji. "Izrecno svarimo pred nadaljnjo rusko vojaško eskalacijo," je poudarila. "Namerno in brez kakršnega koli razumljivega razloga se uničujejo večletna prizadevanja v okviru normandijske četverice in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse)," je še poudarila vodja nemška diplomacije. Ocenila je tudi, da je ruska zavezanost diplomatski rešitvi krize zdaj utrpela ogromno škodo.

Pozivi k spoštovanju mednarodnega prava

Unija je predtem ruskega predsednika pozvala, naj spoštuje mednarodno pravo ter naj ne prizna neodvisnosti proruskih separatistov v samooklicanih Ljudskih republikah Doneck in Lugansk.

Sorodna novica Putin podpisal odlok o priznanju separatističnih republik na vzhodu Ukrajine. Ostri odzivi Zahoda.

"Če bo to storil, se je EU pripravljen odzvati odločno in enotno," je že predtem v Bruslju poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. Ta odločen in enoten odziv vključuje sankcije, ki jih je pripravila Unija skupaj z ZDA in drugimi partnericami, oziroma vsaj del teh sankcij, je dejal Borrell. "Če bo priključitev, bodo sankcije. Če bo priznanje, bom dal sankcije na mizo in ministri bodo odločili," je poudaril.

Borrell je povedal, da so med zasedanjem zunanjih ministrov EU-ja z veliko zaskrbljenostjo spremljali razpravo v okviru ruskega varnostnega sveta. Pred nekaj minutami je poudaril, da po njihovem razumevanju končna odločitev še ni bila sprejeta.

Poudaril je tudi, da veleposlaništva in diplomatska predstavništva 26 članic Unije in EU v Kijevu ostajajo odprta in v celoti delujoča. Izjema je le ena članica.

Ob tem je bil Borrell oster do Belorusije, ki ji je očital, da izgublja svojo suverenost in postaja satelit Moskve. Opozoril je, da bodo tudi Belorusijo doletele ostre sankcije, če bo sodelovala v napadu na Ukrajino, beloruske oblasti pa pozval, naj dobro premislijo, kako želijo, da jih vidita mednarodna skupnost in zgodovina.

EU se je sicer danes odločil za podporo ukrajinski vojski z vojaškim izobraževanjem, v državo pa bo poslal tudi misijo strokovnjakov za kibernetsko varnost.

V EU-ju izražajo izjemno zaskrbljenost zaradi nasilja na vzhodu države ter zaradi izkrivljenega ruskega prikazovanja dogajanja. Rusija namreč za nasilje krivi ukrajinsko stran, s čimer želi po navedbah virov pri EU-ju "utemeljiti, česar se utemeljiti ne da – napad na Ukrajino".

Kuleba: Ukrajina je del evropske družine

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je Bruslju med drugim znova pozval k jasni perspektivi članstva Ukrajine, saj da bi bilo to jasno sporočilo Rusiji, da je Ukrajina del evropske družine, najboljši način za umiritev razmer.

Borrell je v povezavi s tem dejal, da dobro razume, da je za Ukrajino evropska perspektiva svetilnik, kot je bila za Španijo po koncu diktature. Jasno je, da ima Ukrajina evropsko perspektivo, in Unija ji pomaga pri reformah, ki ji jo bodo pomagale uresničiti, je poudaril.

To je po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika tudi težava za Rusijo, saj Ukrajina ni vojaška grožnja Rusiji, je pa povsem demokratična in gospodarsko močna Ukrajina nevarno ogledalo za ruski politični sistem.

Logar "ostaja optimist"

V Bruslju je bil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, ki je dejal, da sicer ni pozitivnih dogodkov na vzhodu Ukrajine, a da je nekaj pogovorov vendarle napovedanih in da ostaja optimist, da bo na koncu prevladal diplomatski razum. Kot je povedal, je Kuleba predstavil jasna zagotovila, da bo Ukrajina vselej dajala prednost diplomaciji za umiritev razmer. V povezavi s sankcijami je poudaril, da so podlaga za ukrepanje sklepi članic, ki kot sprožilec sankcij navajajo vojaške razloge.

Sankcije, ki se pripravljajo, bi sicer po Logarjevih besedah drastično zarezale v gospodarstvo Rusije in pomenile prelomni trenutek. Rusiji tako mora biti jasno, da bi bil strošek previsok in da je smiselno resno pretehtati možnosti dialoga, je menil.

V EU-ju še vedno vidijo predvsem dialog kot edino pravo pot do rešitve nastalih varnostnih groženj, je poudaril Logar. Zahod bo sicer vselej podpiral ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, je še dodal.