Slovenske oblasti so pred 30 leti iz registra stalnih prebivalcev nezakonito izbrisale 25.671 državljank in državljanov drugih republik SFRJ-ja s stalnim prebivališčem v Sloveniji. In prav v času, ko so se tudi v predsedniški palači na različnih slovesnostih praznovali številni pomembni mejniki slovenske osamosvojitve, je po Pahorjevih besedah trenutek, da mora biti "Republika Slovenija dovolj politično in moralo zrela, da javno in glasno sprevidi tudi neslavna in nesprejemljiva dejanja, jih obžaluje in se zanje opraviči".
Priznanje nesprejemljivih dejanj države ni znak njene šibkosti, je povedal predsednik, ampak je znak njene moči, zrelosti in odgovornosti. Izbrisa prebivalcev iz registra, med njimi 5360 otrok, je bilo samovoljo in nepravično dejanje, je poudaril, saj je bilo nezakonito, neustavno in diskriminatorno ter je pomenilo kršitev človekovih pravic. "Danes o tem ni dvoma. To so jasno opredelile dve odločbi ustavnega sodišča in sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, do katerih so privedli nesprejemljivo dolgi postopki pri popravi teh krivic," je spomnil.
Izbris je bil izveden po tiho
Izbris je namreč ljudem, ki bi morali ostati stalni prebivalci v državi, v kateri so živeli, odrekel pravno podlago za številne pravice do dela, zdravstvenega in socialnega varstva, izobrazbe na višjih stopnjah, odkupa stanovanj. "Prišlo je do izgonov, do ločitev družin, nekateri so zboleli, nekateri so brez dostopa do zdravstvenih storitev tudi prezgodaj umrli."
Prav tako je poudaril, da je bil izbris izveden potihoma, brez seznanitve prizadetih, zato ti prva leta niso mogli razumeti, zakaj naenkrat, brez pojasnila, ne morejo več preživljati svojih družin, oditi na pogreb svojih staršev ali se po obisku sorodnikov vrniti v Slovenijo. "Čez noč so bili oropani človeškega dostojanstva," je poudaril.
"Globoko obžalujem izgube, ki ste jih zaradi izbrisa utrpeli"
"Spoštovani izbrisani, sprejmite, prosim, iskreno opravičilo v mojem imenu in v imenu države za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, opravičilo za kršenje človekovih pravic ter vse krivice in trpljenje, ki ga je vam in vašim družinam povzročilo to dejanje. Globoko obžalujem izgube, ki ste jih zaradi izbrisa utrpeli," je dejal predsednik Pahor. Obžaloval je tudi to, da so na ukrepe poprave krivic čakali odločno predolgo.
Pot prav tako še ni končana. Številni namreč še vedno trpijo posledice izbrisa ali v Sloveniji živijo brez stalnega prebivališča. "Zelo dobro se zavedam, da opravičilo ne bo nadomestilo tega, kar ste utrpeli. Vendarle pa s priznanjem izbrisa prevzemamo tudi moralno odgovornost in ga prevzemamo v kolektivni zgodovinski spomin," jim je dejal Pahor.
Poziv k ohranjanju pravne države in človekovih pravic
Danes po njegovih besedah končujemo obdobje zanikanja in nepriznavanja vsega trpljenja in hudih tragičnih posledic, ki še trajajo. "Želim si, da opravičilo pomeni tudi našo trdno zavezo k skupnim vrednotam medsebojnega spoštovanja, pravičnosti, pravne države in človekovih pravic. Želim si, da bi opravičilo lahko sklenil z zagotovitvijo, da se kaj takega ne more več zgoditi." Pravne države in človekovih pravic ne moremo jemati kot samoumevnih, nad njimi moramo neprestano bedeti in zanje si moramo neprestano prizadevati, je prepričan.
Ob tem je pozval vse državne in lokalne oblasti, pa tudi civilno družbo, da naj spomin na izbris in izbrisane ohranjajo živ ter varujejo pravno državo in človekove pravice.
"Izbrisani, danes je za nas nov dan"
V imenu Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA) se je njen predsednik Irfan Beširević na slovesnosti Pahorju zahvalil za to simbolno dejanje. "Izbrisani, danes je za nas nov dan. Po 30 letih poniževanja smo dobili opravičilo države. To pomeni priznanje izbrisa in posledic," je poudaril. A dodal, da izbris še ni končan, saj da imajo še veliko dela pred sabo: "Vse krivice še niso popravljene, še vedno živijo v Sloveniji izbrisani brez statusa."
Tudi Pahor je poudaril, da so molk izbrisa morali prekiniti izbrisani sami, šele nato so ga po dolgih letih prekinila še sodišča. "Danes je napočil čas, da molk izbrisa prekine tudi država in jaz kot najvišji predstavnik v njenem imenu," je še dejal.
Opravičilo je pozdravil tudi odvetnik, ki je izbrisane zastopal pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, Andrea Sacccucci. "Vsem izbrisanim samo zahvalim, ker so me naučili edinstvene lekcije dostojanstva in človečnosti, zaupanja in pravičnosti, neomajne odločnosti in dobrega duha," je zapisal.
Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut pa ob 30. obletnici izbrisa ob tem državo pozivajo, naj zagotovi možnost, da si ti ljudje, ki že desetletja bivajo v Sloveniji, uredijo dovoljenje za stalno prebivanje in da bo v postopkih spoštovan njihov posebni položaj ter varovano njihovo dostojanstvo, so zapisali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje