Kot ugotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, oskrba s hrano za zdaj poteka nemoteno, je pa naša živilska industrija močno odvisna od ruskega plina, ki je speljan čez Ukrajino. Kriza ne ogroža prehranske varnosti Evrope in s tem Slovenije, so pa na kocki vrednote zahodne civilizacije.

Slovenija iz Ukrajine uvaža 80 odstotkov surovin za predelavo olja, iz Rusije pa gnojila, vendar gre za samo nekajodstotno trgovinsko menjavo z Rusijo in Ukrajino. Tudi če bi se dobavni tokovi prekinili, to ne bi vplivalo na ponudbo hrane.

Za slovenski živilskopredelovalni sektor, ki je energetsko zelo odvisen od plina, je spodbudna tudi ugotovitev, da da dobava plina s tega kriznega območja poteka nemoteno. Kmetijski minister Jože Podgoršek je dejal, da je iz Evrope prejel informacije, da smo na tem segmentu dokaj varni in da tokovi tečejo nemoteno. To vliva optimizma, da ne bomo doživeli zelo črnega scenarija. "Drugo vprašanje je pa seveda, kaj se bo zgodilo tudi s povračilnimi ukrepi Rusije proti Evropi in proti Ameriki."

Leta 2014, ko je Rusija zaprla trg za jabolka in svinjino, je posredno zanihala cena na celotnem evropskem trgu. Bo pa ruska vojaška agresija na Ukrajino in s tem povezana politična in gospodarska kriza, če bo trajala, posredno vplivala na rast cen surovin, pravi Emil Erjavec, priznani agrarni ekonomist z biotehniške fakultete. Povedal je: "Bo pač učinek na ceno. Bi pa želel poudariti, da je pomembnejše vprašanje sprememba političnega reda, civilizacijski premiki, ki se dogajajo. Mislim, da moramo biti solidarni z Ukrajino in mogoče malo premisliti svoje temeljne vrednote in načine delovanja." Kot poudarja, nas ne bi smelo skrbeti zaradi hrane, ampak posledic populizma, nacionalizma in ogrožanja vrednot demokracije in človekovih pravic.