Ideja o vzpostavitvi območja prepovedi preletov (No-fly zone; NFZ) nad Ukrajino je bila sicer na današnjem izrednem zasedanju zunanjih ministrov zaveznic v Bruslju omenjena, a se zaveznice strinjajo, da ne bi smelo biti zavezniških letal v zračnem prostoru nad Ukrajino niti zavezniških sil na ozemlju te države, je povedal Stoltenberg. Povedano drugače: Nato ne bo neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini.

Edini način za zagotavljanje območja prepovedi preletov je namreč poslati Natova letala v ukrajinski zračni prostor in sestreljevati ruska letala, kar pa pomeni tveganje obsežne vojne v Evropi, ki bi vključevala več držav in prinesla še več trpljenja, je pojasnil. K vzpostavitvi območja prepovedi preletov goreče poziva Ukrajina. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je tako v četrtek pozval: "Uvedite območje prepovedi preletov, če ne želite, pa nam vsaj pošljite letala!"

Tudi slovenski premier Janez Janša je večkrat poudaril, da bi Nato moral zapreti zračni prostor nad Ukrajino in odvzeti agresorski ruski vojski strateško prednost.

Stoltenberg je sicer na deveti dan vojne dejal, da bodo prihodnji dnevi verjetno še hujši, da bo še več smrti, trpljenja in uničenja, saj ruske sile prinašajo težje orožje in nadaljujejo napade po vsej državi.

Obsodil je rusko obstreljevanje ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje, ki da še potrjuje izjemno nevarnost te vojne, tudi morebitne jedrske katastrofe, in nujnost tega, da ruski predsednik Vladimir Putin to vojno takoj konča.

"Grožnja konflikta, ki lahko traja leta"

Stoltenberg je še izpostavil, da smo soočeni z grožnjo konflikta, ki lahko traja leta, da so se Natovi odnosi z Rusijo spremenili dolgoročno in v temelju ter da je prvi nauk te vojne nujnost strateške solidarnosti in skupnega delovanja ZDA in Evrope za zagotavljanje varnosti vseh zaveznic.

Izpostavil je tudi, da je Nato močnejši kot kdaj koli in da v odziv na rusko invazijo krepi sodelovanje s Finsko in Švedsko, ki sicer nista članici. "To je Putinova vojna," je še poudaril Stoltenberg ob vnovičnem pozivu ruskemu predsedniku, naj vojno ustavi. "Nato noče vojne z Rusijo," je poudaril in dodal, da je pa zavezništvo odločeno braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja.

Vprašanje vzpostavitve območja prepovedi preletov je v Bruslju komentiral tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki pa je dejal le, da to ni odločitev za EU, temveč za Nato, saj je za uveljavitev takšne odločitve treba uporabiti vojaško silo.

Anže Logar vztraja pri prepovedi preletov

Zunanji minister Anže Logar je v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju vnovič izpostavil, da je prepoved preletov najučinkovitejši način za preprečitev bombardiranja civilnih objektov ter da je tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba danes še posebej opozoril, da so njihove sile in civilisti zasuti z izstrelki iz zraka ter da se ukrajinska vojska zaradi tega veliko teže učinkovito upira ruskim silam.

Zunanji ministri so po Logarjevih besedah to slišali, nadaljnja razprava pa je v rokah članic, saj da ne gre za neposreden odnos med Natom in Ukrajino, temveč za dvostranski odnos članic z Ukrajino. Na vprašanje, ali lahko pojasni, kaj konkretno je želel s tem povedati, je Logar odgovoril, da lahko le Nato skupaj zapre zračni prostor in da je generalni sekretar že nekaj časa zelo jasen, da se to ne bo zgodilo, bo pa Nato branil vsako ped zavezništva.

O tem, kaj konkretno območje prepovedi preletov sploh je, kakšne bi bile posledice, če bi ga v primeru Ukrajine uvedli, in zakaj so članice Nata oprezne, smo se pogovarjali s profesorjem obramboslovja in dekanom fakultete za družbene vede, Iztokom Prezljem, strokovnjakom za nacionalno varnost, krizno upravljanje ter terorizem in protiteroristično delovanje.

Za laike – kaj točno pomeni območje prepovedi preletov?

Območje prepovedi preletov (no fly cona; NFZ) je območje, kjer bi bilo letenje katerega koli ogrožajočega zrakoplova (letalo ali helikopter) prepovedano. S tem se misli predvsem na vojaške zrakoplove, lahko pa tudi civilne. Pri definiciji NFZ-ja se tudi opredeli, kaj pa bi vendarle lahko letelo, in po navadi se po logiki opredeli, da so to reševalna vozila in humanitarni transporti, vse drugo ogrožajoče pa ne. Kdor prekrši ta pravila, bi moral biti sankcioniran – najprej s tem, da bi ga prestregla lovska letala in pozvala k pristanku ali pa ga tudi napadala. To je povsem odvisno od pravil bojevanja. Drug način pa bi bil z raketnim orožjem, ki bi se lahko uporabilo iz sosednjih držav.

Sorodna novica Ukrajina poziva k mednarodnemu posredovanju v pogovorih z Rusijo: "Ruskih zahtev ne bomo izpolnili."

Kakšne izkušnje imamo v našem prostoru z NFZ-jem?

Med vojno v BiH-u v nekdanji Jugoslaviji je bilo nad območjem BiH-a deklarirano območje NFZ-ja, kjer so potem lovska letala prestrezala plovila iz Republike Srbske in jih tudi nekaj sestrelila.

Zveni preprosto, ampak ni, posledice so lahko velike. Zakaj upor proti NFZ-ju, kaj bi to pomenilo v praksi?

V praksi to pomeni, da bi se Natova letala vojaško spopadla z ruskimi letali sredi ruskega bojnega delovanja. NFZ, kolikor je ideja logična, ker jo Ukrajinci potrebujejo, da bi sploh kar koli dosegli, da bi se lažje branili in osvobodili državo, je NFZ potreben, tu ni dileme. Kot so z njo pomagali dvema stranema v BiH-u proti tretji. Ampak tu je nasproti Rusija, ki je jedrska sila, in vsi se zavedajo, da bi bil stik Natovih letal z ruskimi v bistvu zelo verjetno vzvod za izbruh vojne med Rusijo in Natom, pri čemer to ne bi bilo na Natovem ozemlju, ker je Nato organizacija kolektivne obrambe, obramba pa se načeloma izvaja na svojem ozemlju. To je ta dilema. Razumemo vse, ki zagovarjajo NFZ, ker je logična izbira, ampak je treba tudi razumeti bojazen na drugi strani, kaj uveljavljanje NFZ-ja pomeni za svet in za svetovni mir nasploh.

Kljub temu imamo kar nekaj javnih figur, tudi z vojaškimi izkušnjami, ki javno pozivajo k uvedbi NFZ-ja, vključno s slovenskim premierjem Janezom Janšo, sklepam, da se tudi te osebe še kako dobro zavedajo teh posledic?

Po mnenju ameriških in britanskih oblasti in tudi Nata NFZ-ja – uradno – ni na mizi. Boris Johnson je pred dvema dnevoma celo rekel, da nobena država o tem ne razmišlja. Ampak pravilnost ali nepravilnost odločitve za NFZ se bo v resnici izkazala pozneje. Odvisno od tega, kakšen scenarij se bo uresničil pozneje. Če bo konflikt Rusije resnično eskaliral proti državam članicam Nata in bi res pozneje sledila vojna med Natom in Rusijo, potem je neuvedba NFZ-ja v tem trenutku napaka. Ampak tega zdaj ne vemo. Če pa ne bo najslabšega mogočega scenarija, je pa prav neuvedba NFZ-ja tista, ki se bo izkazala za pravilno. Tako, da je v bistvu zelo veliko odvisno od same Rusije in Putina, kako se bo vse izšlo.

In potem?

Rusija ne bo nikamor šla, bo še vedno tam, kjer je, enako Ukrajina. In na koncu se bomo morali usesti za diplomatsko mizo in ustvariti novi evropski varnostni red. Kdaj pa bo tega konec, koliko ljudi bo umrlo, pa tudi ne vemo. Ampak jasno pa je, kako se bo to končalo – končalo se bo na nekih forumih in prej ali slej bo to moralo priti v OVSE, ki je trenutno neaktivna in neuporabna organizacija, ali pa nazaj v OZN, kjer je Varnostni svet trenutno blokiran in prav tako očitno neuporaben.