Kot je dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak, Ukrajina ne bo izpolnila ruskih zahtev. "Ruski federaciji sploh ne zaupamo, zato želimo imeti odgovornega mednarodnega posrednika," je dejal Podoljak.
Potrdil je, da je ta konec tedna predviden tretji krog pogovorov med ukrajinsko in rusko delegacijo. Pogovori bodo verjetno znova potekali v Belorusiji, ker ruska stran po njegovih besedah zavrača druge države posrednice. Pozneje bi lahko pogovore organizirale druge države, kot so Turčija, Madžarska ali Poljska. Znova je kritiziral vlogo, ki jo ima severna soseda v konfliktu. "Belorusija se uporablja kot odskočna deska za napade na naša mesta," je izjavil.
Podoljak je ob tem poudaril, da Ukrajina ne bo izpolnila strogih ruskih zahtev. "Predsednik Zelenski ne bo privolil v kompromise, ki bi na tak ali drugačen način omalovaževali naš boj, ki se danes bije v Ukrajini za njeno ozemeljsko celovitost in svobodo."
O dosedanjih pogovorih z rusko stranjo je dejal, da so potekali presenetljivo konstruktivno. Vendar dokončnega dokumenta o pogajanjih za zdaj še ni. Rusija je podcenila Zelenskega in Ukrajino in precenila lastne možnosti, je poudaril.
V okviru drugega kroga pogovorov, na katerih si prizadevajo doseči prekinitev ognja, sta strani v četrtek dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov. A dan po pogovorih Kijev in Moskva drug drugemu očitata, da nasprotna stran ovira vzpostavljanje koridorjev za umik civilistov.
"Ukrajina je poslala vse potrebne zahteve mednarodnim organizacijam za oblikovanje posebnih koridorjev," je povedala podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina. "Ruska stran se žal s tem ni strinjala," je dodala.
Rusko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da so glede koridorjev stopili v stik z Združenimi narodi. Namestnik zunanjega ministra Sergej Veršinin je pri tem opozoril na "destruktivnost dejanj ukrajinskih oblasti, ki so civilnemu prebivalstvu preprečile svoboden odhod na varna območja vzdolž humanitarnih koridorjev, ki jih je vzpostavila ruska stran".
Putin poziva sosede: Ne stopnjujte napetosti
Ruski predsednik Vladimir Putin je pozval sosednje države, naj ne stopnjujejo napetosti. "Nobenih slabih namer nimamo proti našim sosedom. In svetoval bi jim, da ne zaostrujejo razmer, da ne uvajajo omejitev. Izpolnili bomo svoje obveze in to bomo počeli tudi v prihodnje," je povedal v televizijskem prenosu.
Nadaljeval je, da trenutno ne vidijo kakšne potrebe po zaostrovanju ali slabšanju odnosov. "In vse naše akcije, če se pojavijo, so vedno izključno odgovor na kakšne akcije proti Ruski federaciji," je poudaril.
Kremelj je medtem opozoril, da ni pravi čas za razdeljenost Rusov. "Zdaj ni čas, da smo razdeljeni," je odgovoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov na novinarsko vprašanje glede pozivov iz Rusije, naj se vojna konča. "Zdaj je čas, da se združimo, da se združimo okoli našega predsednika," je dodal.
Glede rusko-ukrajinskih pogajanj je dejal, da trenutno ne potrebujejo posrednika, saj lahko stališča jasno izražata obe strani. Prepričan je, da je pravi čas za te pogovore, ki pa bi morali potekati v miru, o njih pa naj ne bi smelo biti javne razprave. Trenutno pogovori še niso prinesli nobenih dokumentov, ki bi jih lahko podpisali, je dodal.
Moskva prepovedala proteste proti invaziji na Ukrajino
Oblasti v Moskvi so zavrnile izdajo dovoljenja za protestnike nasprotnikov invazije na Ukrajino in podpornikov ruskih oboroženih sil. Mesto je prepoved utemeljilo s pandemijo covida-19.
Moskovska mestna uprava je prejela več prijav za proteste z od 25.000 do 100.000 udeleženci. Oblasti medtem niso razkrile, kdo je prijavil shode in ob kateri priložnosti.
Opozicijska stranka Jabloko je sicer ostro kritizirala rusko invazijo na Ukrajino in napovedala organizacijo protestnega pohoda v Moskvi. Nasprotnike vojne v Ukrajini so pozvali, naj svoje nasprotovanje objavijo na družbenih omrežjih in organizirajo peticije.
V Moskvi so zaradi pandemije že dolgo prepovedani protesti. Kljub temu so ljudje v preteklih dneh v več deset ruskih mestih protestirali proti vojni v Ukrajini, čeprav so jim grozili aretacije, visoke kazni in policijsko nasilje.
Kot poroča dopisnica TV Slovenija iz Moskve Vlasta Jeseničnik, naj bi bilo po nekaterih podatkih do zdaj zaradi protestov pridržanih že 6000 ljudi.
"V Rusiji so že začeli deliti ljudi na "naše" in "vaše". Del geopolitičnega vrha celo zahteva, da se ruski umetniki javno izrečejo – ali so za vojno ali proti. In javno izrekanje proti vojni, podpisovanje peticij, bo imelo posledice, nekateri bodo tudi izgubili službe, težje bodo nastopali, dobivali vloge ... To se je dogajalo že ob aretaciji Alekseja Navalnega, pri tej vojni pa je to še toliko bolj občutljiva tema," razlaga Jeseničnik.
Scholz pozval Putina k ustavitvi sovražnosti
Nemški kancler Olaf Scholz je Putina pozval k takojšnji ustavitvi vseh sovražnosti v Ukrajini in zahteval, da se omogoči dostop za humanitarno pomoč na območjih spopadov.
Scholz je v enournem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom izrazil veliko zaskrbljenost. Iz Ukrajine že nekaj dni prihajajo "grozne slike in informacije", so sporočili iz kanclerjevega urada.
Putin pa je kanclerja obvestil, da Rusija ta konec tedna načrtuje tretji krog pogovorov z Ukrajino.
Vlasta Jeseničnik ob tem poroča, da v tem trenutku ne vidi možnosti, da bi Rusija ustavila vojaško operacijo. "V teh dneh smo večkrat slišali tako od Putina kot od zunanjega ministra Sergeja Lavrova in obrambnega ministra Sergeja Šoguja, da bo Rusija nadaljevala operacijo, dokler ne bo dosegla svojih dveh zastavljenih ciljev – demilitarizacija in denacifikacija Ukrajine."
Ruske čete napredujejo proti Kijevu
Ukrajinska vojska je sporočila, da ruske čete nadaljujejo napredovanje proti Kijevu. "Glavna prizadevanja okupatorskih sil so osredinjena na obkolitev Kijeva," so sporočili.
Pri tem v ukrajinski vojski sicer niso navedli novih podatkov o bojih okoli ukrajinskega glavnega mesta. Ukrajinska vojska tudi zatrjuje, da je Rusija izčrpala večino svojih operativnih rezerv pri poskusu zavzetja Kijeva in da zdaj dobiva podporo iz drugih divizij.
V Kijevu je bilo od polnoči več zračnih alarmov. Prebivalci naj bi se zatekli v zaklonišča.
Ukrajinska policija je popoldne sporočila, da je bilo v zračnem napadu ruskih sil v kijevski regiji ubitih najmanj sedem ljudi, med njimi dva otroka, je poročal Reuters.
Po navedbah ukrajinske strani naj bi se ruska vojska umaknila s strateško pomembnega letališča Gostomelj severozahodno od Kijeva. Je pa v celoti obkolila mesto Mariupolj na jugu države, kar je na Facebooku potrdil tudi generalni štab ukrajinske vojske. "Sovražnik je imel pomembno tehnično prednost," so ob tem navedli na ukrajinski strani.
Mariupolj brez vode, ogrevanja in elektrike
Prebivalci Mariupolja medtem poročajo o silovitem obstreljevanju mesta, ko ruske sile poskušajo zavzeti mesto. Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je sporočil, da v mestu ni vode, ogrevanja in elektrike, zmanjkuje tudi hrane, potem ko je mesto zadnjih pet dni tarča ruskih napadov. V televizijskem nagovoru je pozval k vojaški pomoči in oblikovanju humanitarnega koridorja. "Preprosto nas uničujejo."
Ruske sile zavzele jedrsko elektrarno Zaporožje
Ruska vojska je zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je zjutraj sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem ponoči po ruskem obstreljevanju zagorelo, a so požar že pogasili.
"Ozemlje jedrske elektrarne Zaporožje so okupirale oborožene sile Ruske federacije," so sporočili z ukrajinske agencije za jedrsko energijo. Dodali so, da zaposleni v nuklearki še naprej upravljajo reaktor, prav tako se v skladu z običajnimi varnostnimi pravili nadaljuje oskrba z električno energijo.
Ukrajinska agencija za jedrsko energijo je še sporočila, da v jedrski elektrarni Zaporožje ni bilo radioaktivnega sevanja. "Spremembe v radioaktivnem sevanju niso bile zaznane," so zatrdili.
Požar po obstreljevanju
Ukrajina je sporočila, da so ruske sile v petek zgodaj zjutraj napadle jedrsko elektrarno, zaradi česar je zagorelo v eni od stavb kompleksa elektrarne, petnadstropnem poslopju za urjenje. Sama elektrarna ni bila prizadeta, vendar so se bali, da bi se lahko požar razširil, če ga ne bi hitro pogasili, poroča BBC.
Gasilci sprva niso mogli priti do prizorišča, so dejali, gasiti pa so lahko začeli ob 5.20 po krajevnem času. Požar so pogasili v eni uri. Žrtev v požaru ni bilo.
Elektrarno naj bi več ur obstreljevali s topništvom. To se je medtem končalo.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sporočila, da so govorili z ukrajinskim vodstvom, ki jim je dejalo, da "ključna" oprema v elektrarni še deluje. Jedrska elektrarna naj bi bila zdaj varna, predtem so namreč predstavniki Ukrajine svarili pred možnostjo jedrske nesreče zaradi ruskega obstreljevanja.
Zaporožje, največja jedrska elektrarna v Evropi, zagotavlja več kot petino vse elektrike, proizvedene v Ukrajini.
Varnostni svet kritizira napad
Zahodni diplomati so danes v Varnostnem svetu ZN ostro kritizirali ruski napad na jedrsko elektrarno v Zaporožju ter tudi zavzetje prizorišča velike jedrske nesreče v Černobilu. Rusko početje so označili za izjemno neodgovorno in nevarno ter zahtevali takojšen umik.
Britanka Barbara Woodward je Rusijo obtožila namernega napada. "To je prvič, da je neka država napadla delujočo jedrsko elektrarno, kar je jasno prepovedano po mednarodnem pravu in po ženevski konvenciji," je dejala in zahtevala, naj Rusija nemudoma konča svojo, kot se je cinično izrazila, posebno varnostno operacijo, ki jo svet pozna pod izrazom vojna.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je predstavil drugačno zgodbo ter odločno zavrnil obtožbe kot primer umetne histerije oblasti v Kijevu in zahodnih podpornikov. Rusi naj bi elektrarno zavzeli že 28. februarja, da jo zavarujejo in preprečijo jedrske provokacije. Zjutraj 4. marca naj bi rusko vojaško patruljo pri objektu za urjenje, ki ni del elektrarne, ampak je v bližini, napadla skupina ukrajinskih saboterjev, je dejal.
Kot je dodal, so Rusi vrnili ogenj, Ukrajinci pa naj bi med umikom zažgali poslopje. Zagotovil je, da je Rusija zavzela elektrarno, da jo zavaruje in zagotovi nemoteno oskrbo z električno energijo.
"Iz kakšnega razloga naj bi mi napadli elektrarno? Smo sosedje Ukrajine in nam je v interesu preprečiti nevarnost," je zagotovil in ponovil, da gre pri obtožbah samo za lažne novice in histerijo.
Rusko ministrstvo: Požar so zanetili ukrajinski saboterji
Rusko obrambno ministrstvo pa je za napad na območje jedrske elektrarne obtožilo ukrajinske saboterje in sporočilo, da je bil to poskus "pošastne provokacije".
"Glede na to, da poteka tudi informacijska vojna, je rusko ministrstvo za obrambo za, kot pravijo nočno provokacijo na območju jedrske elektrarne, obtožilo ukrajinsko diverzantsko skupino, ta naj bi napadla enoto ruske nacionalne garde, in ko so se ukrajinski diverzanti umikali, naj bi zažgali zgradbo zraven elektrarne," je za TV Dnevnik poročala Vlasta Jeseničnik. Ministrstvo tudi pravi, da so oblasti v Kijevu očitno izgubile nadzor nad diverzantskimi skupinami, ki so se jim pridružili tuji prostovoljci, ki so v zadnjih dneh prišli v Ukrajino in se borijo proti ruskim enotam, je še dejala.
Tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da elektrarna deluje normalno in da je območje pod ruskim nadzorom že od 28. februarja. "Sinoči pa je nacionalistični režim v Kijevu na območju ob elektrarni poskušal izvesti pošastno provokacijo." Dodal je, da je "4. marca ob 2. uri enoto Nacionalne garde napadla ukrajinska skupina saboterjev", in sicer z oken na več nadstropjih stavbe za urjenje ob elektrarni.
Ruske enote so po Konašenkovih besedah streljale nazaj, "skupina saboterjev" pa je stavbo nato zapustila in jo ob odhodu zažgala.
Zelenski: Rusija se je zatekla k jedrskemu terorizmu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videosporočilu obsodil napad. "Nobena druga država, razen Rusije, še ni obstreljevala jedrskih elektrarn," je dejal in dodal, da se je "teroristična država zdaj zatekla k jedrskemu terorizmu".
Pred morebitnimi posledicami tovrstnih napadov je posvaril tudi Evropo. "Če pride do eksplozije, je to konec vsega. Konec Evrope," je dejal in opozoril, da lahko le takojšnje evropsko ukrepanje ustavi ruske sile.
Zelenski je že govoril z več svetovnimi voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in britanskim premierjem Borisom Johnsonom.
Johnson je pozval k ustavitvi spopadov na območju jedrske elektrarne Zaporožje, Putina pa obtožil nepremišljenih dejanj, ki lahko neposredno ogrozijo varnost vseh v Evropi. Predlagal bo izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN-a v naslednjih urah.
Posebna poročevalka RTV Slovenija iz Ukrajine Karmen Švegl je za Radio Slovenija po požaru poročala: "Strokovnjaki pravijo, da Ukrajini ne preti jedrska katastrofa, ampak so zanjo še vedno največja nevarnost povsem konvencionalni napadi ruskih sil, zato ljudi tukaj zelo zanima, kje bodo potekali ti dogovorjeni humanitarni koridorji, kdaj bo tam veljalo premirje. Še vedno jih je ogromno, ki se želijo umakniti iz večjih mest na skrajni zahod Ukrajine ali pa čez mejo na Poljsko, Romunijo, Slovaško, da bi bili na varnem." Po njenih besedah se ljudje v Ukrajini bojijo krepitve napadov ruskih sil in obstreljevanja središč mest.
Janša Ukrajincem: Vaš boj je tudi naš boj
Premier Janez Janša je v videonagovoru v angleščini ukrajinskemu narodu poudaril, da so Ukrajinci tisti, ki so na pravi strani zgodovine in se borijo za pravično stvar. Njegov nagovor je predvajala ukrajinska televizija 24 Kanal, je na družbenem omrežju Twitterju sporočila slovenska vlada.
Janša je Ukrajincem še sporočil, da s tem, ko branijo svojo državo, branijo tudi "svoje temeljne vrednote, ki so naše skupne, evropske in splošne temeljne vrednote".
"Vaš boj je tudi naš boj," je še dejal. "Ukrajinci niso in ne bodo ostali sami," je dodal Janša in znova potrdil solidarnost z Ukrajino ter svojo podporo takojšnji zagotovitvi jasne perspektive za hiter vstop Ukrajine v Evropsko unijo. Nagovor je končal v ukrajinščini z besedami: "Slava Ukrajini."
Alojz Šteiner, nekdanji načelnik generalštaba Slovenije za Odmeve: Mislim, da je operacija zastavljena za mesec dni
Upokojeni generalmajor Slovenske vojske, Alojz Šteiner, je dva tedna pred začetkom vojne za murskosoboški Vestnik dejal, da imajo vpleteni za opustitev možnosti vojne le še dva tedna časa. Imel je prav. Z njim se je za Odmeve+ pogovarjal Igor E. Bergant.
Rekli ste – če je cilj ruske agresije tudi zamenjava vlade v Kijevu, potem je zasedba prestolnice zdaj dosegljiva, ni pa smiselna, ker bi Putinovi poveljniki in vojska s tem imeli zelo okrvavljene roke glede na današnje stanje in rusko stiskanje obroča okoli Kijeva. Ali to pomeni, da ruska vojska – celo z vojaškega vidika – počne nekaj nesmiselnega?
Kijev je v pasti, talec ruske agresije, in to je najhujše v tej vojni. Ampak ruska agresija je v prvi fazi te operacije usmerjena v osvobajanje ruskih etničnih območij na vzhodu in jugu, vključno z Luganskim in Doneckom. To pomeni, da je ta prva faza usmerjena v sedem od 23 oz. 24 (s Kijevom) pokrajin. To je ozemlje za pet Slovenij, na tem ozemlju živi skoraj 14 milijonov ljudi, od tega 4,5 milijona Rusov, če pa dodamo še Kijev, je v vojno dogajanje vpetih kar 21 milijonov ljudi.
Ruska vojska je od večjih mest osvojila Herson, res težak je položaj v Mariupolju, seveda Harkovu oziroma Harkivu. Ali pričakujete, da se bo neizprosnost ruske vojske v prihodnjih dneh še stopnjevala?
Ko bodo dokončno zasedli ta območja, o katerih sem govoril, in vzpostavili vojaško ali podobno oblast, bodo nadaljevali in verjetno bo sledila bitka za Dnjeper, in če bodo hoteli zamenjati oblast, še spopad za samo mesto Kijev.
Ali lahko ocenite moralo ruske vojske – kako realna so poročila, da gre za številne mlade rekrute, tako rekoč najstnike, ki niso niti ustrezno usposobljeni? In na drugi strani posebne, denimo čečenske enote?
Ko sem spremljal strukturo ruske vojske prek dunajskega dokumenta, je bilo jasno, da agresijo izvaja zahodno vojaško okrožje, težko bi rekli, da gre samo za naborniško vojsko. Ruska vojska je bila že pred osmimi leti, ko sem sam to spremljal, vojska, ki je bila zelo močno popolnjena s pogodbeniki, se pravi poklicnimi vojaki, in verjamem, da temu dodajajo zraven tudi nabornike.
Nekdanji načelnik generalštaba estonske vojske, evropski poslanec Riho Terras, je pred dnevi dejal, da se je ruska vojska z napadom na Ukrajino uštela, da ni pričakovala takšnega odpora Ukrajincev in da ji zmanjkuje ustreznih raket. Ali lahko dobave dodatnega orožja ukrajinski vojski, tudi iz EU-ja, spremenijo potek dogodkov?
Mislim, da lahko, ukrajinska vojska je začetni šok preživela, ni kolapsirala v petih dneh, vprašanje, koliko teh sil je v pokrajinah proti vzhodu in ali bo kordon predrt, če pa je teh sil tudi še po globini nekaj, potem bo napredovanje ruske vojske bistveno počasnejše. Ampak mislim, da je celotna operacija nastavljena za en mesec, verjetno računajo, da bodo v mesecu dni končali ta vzhodni del vojne v Ukrajini, to je 600 km bojne poti, potem pa bodo morali začeti dovajati sveže sile, ki jih imajo v osrednjem ali vzhodnem območju, seveda če bi se lotevali še zahodnega dela Ukrajine in hoteli priti do meje Nata na zahodu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje