Ukrajino je zaradi ruske invazije zapustilo že več kot tri milijone ljudi. Po podatkih Unicefa je med njimi več kot milijon in pol otrok, kar pomeni, da v povprečju vojno območje zapusti 75.000 otrok na dan. Tudi v Sloveniji je vse več otrok iz Ukrajine, zato so jih nekatere šole že vključile v pouk.

Kot je v izjavi za medije po srečanju povedala ministrica, je v namestitvenem centru v Logatcu trenutno 87 šoloobveznih otrok iz Ukrajine, ki bi jih radi vključili v tri osnovne šole, dveh v Logatcu in ene v Rovtah.

"Naša temeljna dolžnost je poskrbeti za njihovo dobro, kar pomeni tudi za njihov vzgojno-izobraževalni proces," je v izjavi za medije po srečanju povedala ministrica. Kot je pojasnila, so šole prejšnji teden dobile prve usmeritve, kako vstopiti v proces vključevanja, všolanja teh otrok v slovenske šole.

"Sistem bo predvsem za organizacijo šol v Logatcu zahteven zalogaj, vendar pa so pretekle izkušnje, razumevanje in pripravljenost na začetek tega procesa velike s strani ravnateljev in tudi zaposlenih. Moramo pa pristopiti na ustrezen način do otrok in njihovih mater in jih postopoma začeti vpeljevati v sam sistem in potem tudi naprej v izobraževanje," je še dejala ministrica.

Tako ministrica kot tudi ravnateljica logaške Osnovne šole 8. talcev Karmen Cunder in ravnatelj Osnovne šole Tabor Jure Kramar so poudarili, da je pomembno, da otroci pridejo v šole kot prostor izobraževanja. Na kakšen način naj se vpeljejo, pa bo povedala strokovna presoja.

Pomembno je, da matere ali skrbniki ukrajinskih otrok zaprosijo za formalni status beguncev, saj je to predpogoj, da lahko postanejo del uradnega izobraževalnega sistema.

"Dokler pravni status ni urejen, bomo temeljili na čustveni vključitvi otrok. Ponudili jim bomo možnost obiskovanja razširjenega programa, kot so podaljšano bivanje in dejavnosti, mogoče organiziramo kak tabor, da jim odvzamemo misel na vojno," je povedal Kramar. Sam je prepričan, da ukrajinski otroci še niso čustveno pripravljeni vstopiti v naš šolski sistem.

Ukrajinski otroci si želijo le, da bi lahko odšli čim prej nazaj domov, zato je pomembno, da obdržijo stik s svojim šolskim sistemom, je menila Cundrova. Prepričana je, da otroci potrebujejo tako šolanje v domačem jeziku kot tudi druženje z vrstniki izven nastanitvenega centra. Zato bi morali organizacijo pouka na daljavo iz Ukrajine po njenem prepričanju urediti v šolskih prostorih in ne v nastanitvenem centru.

Povedala je še, da je integracija otrok sicer hitra. Traja morda nekaj tednov, da se dovolj dobro naučijo slovenskega jezika in tako lahko sledijo pouku, pa traja tri leta.

V drugih slovenskih krajih je trenutno v osnovne šole po besedah ministrice vključenih oziroma v procesu všolanja 50 begunskih otrok iz Ukrajine. Ministrstvo je v stiku s posameznimi šolami in proces zelo dobro poteka, je povedala.

Ministri EU za izobraževanje za olajšanje vstopa ukrajinskih otrok v izobraževalne procese

Ministre EU za izobraževanje je prek videopovezave nagovoril ukrajinski minister Sergij Škarlet in se zahvalil za dosedanjo podporo ter nudenje različne oblike pomoči Ukrajincem. Prav tako je ministre prosil, da otrokom, ki so postali begunci, omogočijo izobraževanje ter psihološko pomoč.

Na neformalnem zasedanju ministrov za izobraževanje EU-ja je Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marije Gabriel je poudarila pomen skupnega odziva EU in pozvala države članice k hitremu odzivanju.

Da je skupen odziv ključen, je izpostavila tudi ministrica Kustec, ki je poudarila, da Slovenija ukrajinskim otrokom ponuja podporo tako v obliki pomoči beguncem kot tudi v odločnem odzivu, ko gre za področja izobraževanja, raziskav in športa.

"V odzivu na ukrajinske potrebe je nujno izkoristiti obstoječa EU orodja, kot je School Education Gateway ali pa načrtovana platforma evropskega izobraževalnega prostora, ki bi pomagala usklajevati potrebe po izobraževalnih virih med državami članicami in Ukrajino," je v nagovoru povedala ministrica Kustec, so sporočili z ministrstva za izobraževanje.

Od objektov v lasti DUTB za begunce primerna Era v Velenju in Aero v Celju

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je zaradi pričakovanega večjega pritoka beguncev iz Ukrajine v Slovenijo pregledala objekte, ki jih ima v lasti, in vladi v uporabo ponudila tri. Predstavniki vlade so si objekte ogledali in potrdili primernost dveh objektov, poslovnih stavb Era v Velenju in Aero v Celju.

Kot je objavila DUTB, pri uresničevanju tega projekta sodeluje z uradom vlade za oskrbo in integracijo migrantov, ki bo v imenu države poskrbel za ureditev in opremo prostorov, tako da bodo primerni za namestitev beguncev. Vse stroške, povezane z ureditvijo in uporabo objektov v času bivanja beguncev, bo nosila država.

"DUTB ocenjuje, da je v trenutni situaciji, ki je nastala zaradi agresije ene države nad drugo, treba tvorno sodelovati in pri upravljanju premoženja upoštevati poleg finančnega tudi humanitarni vidik," so zapisali.

Ob tem so poudarili, da se DUTB s tem dejanjem - upoštevajoč dejstvo, da sta oba objekta tržno manj zanimiva in bistveno težje prodajljiva - bistveno ne odmika od svojega osnovnega poslanstva, ki je maksimiranje vrednosti premoženja v upravljanju.

Mariborski stanovanjski sklad v bivalne enote doslej naselil 28 ukrajinskih beguncev

Mariborski medobčinski stanovanjski sklad se je pridružili ostalim mestnim organizacijam pri pomoči ukrajinskim beguncem. Kot so pojasnili za STA, v okviru svojih zmožnosti oziroma razpoložljivih stanovanjskih enot aktivno rešujejo namestitev beguncev. Doslej so oddali sedem začasnih bivalnih enot, v katere je nameščenih 28 ljudi.

Na mariborskem stanovanjskem skladu še pojasnjujejo, da gre v večini primerov za mamice z otroki, ki so bile prisiljene zapustiti svoje može in družine, da bi rešile svoja življenja in življenja svojih otrok.

Najemne pogodbe so sklenili za leto dni, te pa bodo, odvisno od razmer, lahko tudi podaljšali. Vse začasne bivalne enote so sicer opremljene z mini kuhinjo, pralnim strojem, posteljami, omaro in mizo s stoli.

Stanovanjski sklad sicer razpolaga še s petimi praznimi stanovanji na različnih lokacijah, v katere bodo lahko namestili okoli 25 ukrajinskih beguncev. Stanovanja so opremili z manjšimi kuhinjami, trenutno pa teče še zagotavljanje najnujnejše opreme, pri čemer sodelujejo s civilno zaščito, na njih pa se obračajo tudi občani, ki želijo darovati opremo.

Z omenjenimi 12 bivalnimi enotami so se prijavili na javni poziv za zagotavljanje nastanitvenih objektov za pomoč ob reševanju krize v Ukrajini, ki ga je nedavno objavil vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov, vendar odgovora za zdaj še niso prejeli.
Pri zagotavljanju osnovnih pripomočkov za osebno higieno in hrano mariborski stanovanjski sklad sodeluje tudi z Rdečim križem Slovenije.

Ker so se nekateri občani na sklad že obrnili s pritožbami na račun pomoči beguncem, so javnost pozvali, da njihovo odločitev spoštuje in jo poskuša razumeti. "Ne kličite naših strokovnih služb in jih ne obremenjujte z vašim morebitnim nestrinjanjem," so sporočili iu sklada, kjer so prepričani, da so življenja, varnost in svoboda vrednote, ki nimajo cene in jih je treba tako braniti kot zagotavljati vsem ljudem tega sveta.

Tudi v Celje je v zadnjih dneh prispelo okoli 15 ukrajinskih beguncev, za katere so dobro poskrbeli. Trenutno so v zasebnih nastanitvah. Kot pravijo na celjski občini, glede na razmere pričakujejo, da bo pri njih začasno zatočišče poiskalo še več ljudi.