V marcu se zmage in uspehi slovenskega športa kopičijo in ne usahnejo. Pretekli konec tedna sta največ pozornosti MMC-jevih uporabnikov požela Matej Mohorič, ki je v soboto slavil na kolesarskem spomeniku Milano–San Remo, in Timi Zajc, ki je z nedeljsko zmago na poletih v Oberstdorfu povabil gledalce na tradicionalni finale sezone v Planici.

Kot ob prvih izdajah MMC-jevega športnega podkasta sta zato Slavko Jerič in Toni Gruden v 76. oddaji spregovorila o obeh paradnih slovenskih športih.

Tehnično skorajda popoln kolesar

27-letni kolesar iz gorske vasice Podblice pod Jelovico je dosanjal sanje. Osvojil je najdaljšo dirko sezone, ki sodi med velikih pet enodnevnih dirk sezone. Kot je razlagal v pogovoru za podkast Številke št. 191, je bil Milano–San Remo vedno eden kariernih ciljev.

Sorodna novica "Preprosto se je usesti na kolo. Pakiranje, lovljenje letal in covidprotokoli so bolj stresni."

"Še zdaleč ni dosegel svoje zadnje velike in odmevne zmage. Že ta teden dirka na vso moč v Belgiji. Nevaren bo na vseh preostalih treh spomladanskih spomenikih, ki so njegovi glavni nadaljnji cilji. Mogoče znova ne kot eden glavnih favoritov, a ob pravi konstelaciji zvezd. Aha – genetika, da, tukaj je malo hendikepiran v primerjavi s Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem, a po drugi strani je tehnično skorajda popoln kolesar v drži, porabi moči. Taktično močan, sam priznava, da je to lahko tudi minus, ker preveč premleva vse možnosti," je Gruden povzel pričakovanja in opažanja ob Mohoričevem uspehu kariere.

Po San Remu bo še bolj sproščen in leteč

Potem ko je postal tretji Slovenec z osvojenim spomenikom, s čimer je La Primavera postala tudi tretja izmed petih velikih dirk, ki so jih osvojili Slovenci, se Mohorič lahko brez pritiska izida podaja na belgijske klasike. "Opozarjam: kot ga očitno sprostijo naslovi državnega prvaka: tako leta 2018 kot zdaj po l. 2021, bo po San Remu še bolj sproščen in leteč," poudarja kolesarsko okupirani sovoditelj podkasta. Kapetan Bahrain Victoriousa se je v preteklosti že dobro znašel na flamskih kockah, kjer bo dirkal v prihodnjih dveh tednih.

Od prve do druge zmage kariere ... z vmesnim izgonom iz raja

S kolesa na smuči, a ne k skokom, temveč veliki slovenski strasti – poletom. Po dveh medaljah na svetovnem prvenstvu v Vikersundu je Oberstdorf prinesel še stopnjevanje slovenskih izidov, kar je z nedeljsko zmago kronal mladenič, za katerim je popoln krog.

"Lep primer zaokroženosti. Timi Zajc je v Oberstdorfu na letalnici dosegel prvo zmago. Potem vsi vemo, kaj se je zgodilo na svetovnem prvenstvu v Planici, ko je bil dobesedno izgnan iz reprezentance. Zdaj pa ima za seboj sanjsko sezono: naslov olimpijskega prvaka, srebro na SP-ju v poletih, kjer je bil zlat še z ekipo. Zdaj pa je na kraju prve zmage osvojil še drugi uspeh v svetovnem pokalu," je pestro zadnje leto in pol v karieri Timija Zajca opisal Jerič.

Izkušnja, ki lahko gradi naslednjo veliko zgodbo

Če vlada občutek, da so slovenski skakalci pod taktirko Roberta Hrgote ravno dobro začeli dosegati potencial zlate dobe – prvič v kakšni sezoni je na zmagovalnem odru svetovnega pokala stalo pet različnih Slovencev –, je prav omenjeni "enfant teribble" glavni kandidat za naslednje velike podvige.

"Najin pogost skakalni gost Boštjan Reberšak je Timija opisal kot projekt skakalca, ki lahko osvoji veliki kristalni globus. Ta zgodba je lahko koristna pri gradnji takšnega velikega projekta. Če imaš za seboj izkušnjo, ki si jo uspešno premagal, je zagotovo to nekaj, na katerem lahko gradiš nove uspehe," je vodja SOS-portala namignil, da zaradi dosežkov Zajca pričakuje še veliko skakalno obarvanih vprašanj.

Vabljeni k poslušanju celotne epizode, kjer se je govorilo še o naslednjih temah:
− spust, spust, spust in smo že omenili spust;
− o potopni sedežni opori in kakšne prednosti ima za običajne smrtnike;
− redki taktični napaki Tadeja Pogačarja;
− koliko dirk bodo Slovenci dobili v naslednjem mesecu dni;
− program dirk Slovencev v Belgiji;
− Pogačar tik pred tem, da podre rekord Petra Sagana;
− poleti kot magični šport Slovencev;
− infrastruktura kot temelj številčnosti in moči skakalne baze;
− bi lahko Slovenke kot Nizozemci zavladali skokom;
− primer Zorana Zupančiča, ki opozarja, da je vsega lepega enkrat konec;
− kdaj se je nazadnje v Planici videlo svetovni rekord;
− dvakratna omemba Christopha Duffnerja;
− zanimivosti o Lucasovem številu oziroma številki 76.