V gradbeništvu opozarjajo, da sklenjene pogodbe za naložbe ne morejo več ostati takšne, kot so bile, saj so se razmere izrazito spremenile. Zvišale so se cene energentov, gradbenega materiala, izdelkov in polizdelkov, ob tem pogosto prihaja do prekinitev dobavnih poti in težav z dobavo materialov, trenutno je najbolj kritična dobava armaturnega jekla.

Takšna rast cen je bila nepričakovana, cene armaturnega jekla so se povečale za 100 odstotkov, cena plina, ki ga uporabljajo v asfaltnih bazah, se je s 15 evrov na megavatno uro povzpela na več kot 200 evrov. Vsega tega izvajalci ne morejo pokriti, potreben bo nov dogovor, trenutno je vse odvisno od pogodbe, pravi član uprave CGP-ja Edo Škufca. "Pogovarjamo se z vsakim investitorjem posebej, ker tudi pogodbe niso vse enake. Vse je odvisno, ali je to pogodba na količino ali je pogodba na ključ," je pojasnil za Radio Slovenija.

Kot opozarja direktor zbornice gradbenih dejavnosti Gregor Ficko, nekateri javni naročniki nočejo slišati za nove razmere in obligacijsko pravo, ki določa da je treba upoštevati podražitve, višje od 10 odstotkov. Na Darsu denimo s tem nimajo težav. "V pogodbi je že opredeljena indeksacija, po kateri si povišanje cen materiala in energentov enakomerno delita investitor in izvajalec. Vsak 50 odstotkov na podlagi gradbenega indeksa, ki ga določa Gospodarska zbornica Slovenije," je dejal predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak.

Na zbornici so že pozvali direktorat za javna naročila, naj posredujejo navodila, kakšni naj bodo novi javni razpisi. Pričakujejo tudi smernice, kako dopolniti oziroma valorizirati cene oziroma dopolniti pogodbe. "Pričakujemo neko odgovorno ravnanje tako vlade kot posameznih ministrstev, ki so odgovorna za izvedbo posameznih naložb, ki pokrivajo panogo gradbeništva," je dejal Gregor Ficko,

Samo dve poti sta, menijo izvajalci – dogovor o nadomestilih zaradi povišanja cen, v skrajnem primeru pa odstop od pogodb.