Začasni vodje poslanskih skupin so na kolegiju s trenutnim predsednikom DZ-ja Igorjem Zorčičem določili tudi sedežni red. Poslanski skupini SDS-a in NSi-ja bosta sedeli na dosedanjih mestih, v sredini Gibanje Svoboda, nato pa SD in Levica, ki prav tako ostane na svojem mestu.

Začasni vodje poslanskih skupin so se dogovorili, da bo mesto predsednika mandatno-volilne komisije (MVK) pripadlo Gibanju Svoboda, o kandidatu pa se bodo še dogovorili. Tudi o kandidatih za preostale funkcije v delovnih telesih DZ-ja bodo začasni vodje predsednika DZ-ja obvestili do srede, do 12. ure.

Začasni vodja poslanske skupine in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob o imenih še ni želel govoriti, je pa sestanek ocenil kot uspešnega. Kot je dejal, si na čelu DZ-ja želi predsednice in podpredsednice. Glavna kandidatka stranke za predsednico po njegovih besedah ostaja podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič, podpredsednico pa bodo predlagali v SD-ju.

Po besedah začasnega vodje poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana, ki imena kandidatke SD-ja za podpredsednico DZ-ja še ni želel razkriti, sta možnosti le dve – ponovno izvoljeni poslanki Meira Hot in Bojana Muršič. V DZ je bila sicer izvoljena tudi predsednica SD-ja Tanja Fajon, ki pa se ji obeta mesto ministrice za zunanje zadeve.

V Levici se bodo po besedah poslanca Mihe Kordiša o morebitnem predlogu kandidata stranke za podpredsedniško mesto še pogovorili. Eno podpredsedniško mesto DZ-ja bo sicer pripadalo tudi največji opozicijski stranki, torej SDS-u, a tudi oni možnih kandidatov še niso razkrili.

Kandidat za generalnega sekretarja DZ-ja je poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič. Zorčič je na vprašanje, ali se mu zdi nenavadno, da to funkcijo prevzema poslanec, dejal, da je funkcija specifična, saj mora generalni sekretar DZ-ja paziti na interese vseh poslanskih skupin, tako opozicije kot koalicije. Spomnil je, da je doslej veljalo nepisano pravilo, da naj bi bili generalni sekretarji čim manj politično izpostavljeni. "Ampak na koncu je to vedno odločitev večine in na koncu se vedno presoja delo vsakega generalnega sekretarja," je dodal.

Pavšiču na mestu generalnega sekretarja so nenaklonjeni v SDS-u in NSi-ju, ki bosta v prihodnjem sklicu delovala v opoziciji. "Njegova retorika do nas ni bila ravno prijazna. Naslavljal nas je s kriminalci in diktatorji. Po navadi je oseba, ki vodi DZ, vsaj na videz nevtralna. Zdaj o navidezni nevtralnosti težko govorimo. Tako da je to za nas negativno presenečenje, glede na to, da je Gibanje Svoboda govorilo o nekem novem pristopu," je povedal vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec.

Podobno meni tudi dosedanji vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat: "To bi moral biti človek, ki ga odlikujejo organizacijske, strokovne karakteristike. Pričakovali smo tudi nekoliko boljšo izobrazbo. Ampak večina ga bo najbrž potrdila."

Sicer pa napoveduje, da bodo v NSi-ju kot opozicija delovali konstruktivno in vlagali veliko zakonov, ker da se to dolgoročno izplača tako za ljudi kot za državo. Zatrjuje, da se bodo trudili vzdrževati visoko kulturno raven parlamentarne razprave, tudi zato, ker so volivci na volitvah zelo jasno pokazali, da radikalnih strank ne marajo, zato so po njegovem mnenju te izpadle iz parlamenta ali prepolovile število svojih poslancev.

Krivec pa je poudaril, da je bil SDS vedno "korektna opozicija", njihovo delovanje pa bo po njegovih besedah odvisno od tega, kako bo delovala koalicija, ki jo bo tokrat sestavljalo kar nekaj novih obrazov.

Prva seja bo v petek

Prvič bodo poslanci na svoje sedeže sedli v petek, ko jih bo nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor. Nato bodo poslanci pod vodstvom najstarejšega poslanca (to je Miroslav Gregorič iz Gibanja Svoboda) najprej glasovali o predlogu dnevnega reda in oblikovanju MVK-ja. Seja bo prekinjena, da se bo lahko MVK, v katerem bodo predstavniki vseh poslanskih skupin, sestal. Komisija bo nato najprej pregledala potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe, ki bi lahko vplivale na potrditve mandatov. Nato bodo na plenarni seji dejansko potrjevali mandate, vsakega posebej. V trenutku, ko bo potrjena polovica poslanskih mandatov, bo mandat obstoječega sklica DZ-ja prenehal.

Sledilo bo tajno glasovanje o položaju predsednika DZ-ja, ki bo v primeru potrditve takoj prevzel vodenje seje.

Poslanci bodo na seji nato lahko glasovali tudi o podpredsednikih DZ-ja in ustanavljali delovna telesa DZ-ja. Če tega ne bodo storili takoj, morajo v največ 30 dneh.

V sedmih dneh od ustanovne seje morajo biti nato imenovani vodje poslanskih skupin, takoj potem pa bo predsednik republike sklical posvetovanja z njimi o možnih kandidatih za mandatarja za sestavo nove vlade. Ta naj bi bila opravljena najpozneje do 23. maja. Mandatarstvo se po pričakovanjih obeta predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu.

Če ne bo kakšnih presenečenj, bodo vladno koalicijo najverjetneje sestavljale stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, ki so pretekli teden že dorekle okviren razrez resorjev, ta teden pa bodo nadaljevale pogovore o koalicijski pogodbi in kandidatih za ministre. Več (torej, predvsem imena kandidatov za ministre) naj bi bilo znanega že v sredo, ko se po napovedih vnovič dobijo prvaki omenjenih strank Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec, koalicijsko pogodbo pa bi po Golobovih pričakovanjih lahko parafirali že do ustanovne seje DZ-ja, torej do petka.

Nekaj nemira je povzročil zaplet pri razdelitvi poslanskih mandatov, ki ga je državna volilna komisija odkrila šele pred dnevi in zaradi katerega je šest poslancev zadnji trenutek izvedelo, da vendarle niso bili izvoljeni. Po zakonu lahko sicer vsi kandidati do petka, torej do potrditve mandatov, še vložijo pritožbo na državi zbor.