Vlada se je za vnovično regulacijo cen naftnih derivatov odločila v torek zaradi pričakovanih motenj na trgu z naftnimi derivati in velikih nihanj cen. Maloprodajna cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih tako ne sme preseči 1,560 evra za liter, najvišja dovoljena cena za liter dizelskega goriva pa je 1,668 evra. Vlada je določila tudi najvišji veleprodajni ceni obeh vrst pogonskih goriv, ukrep pa velja tri mesece do vključno 10. avgusta.

Prevozniki kljub vnovični regulaciji cen napovedujejo podražitve. Njihove storitve naj bi se po poročanju Televizije Slovenija podražile za najmanj tri in največ pet odstotkov. V Ljubljanskem potniškem prometu (LPP), kjer so z regulacijo cen goriva zadovoljni, podražitev sicer za zdaj ne bo. "O cenah smo razmišljali, vendar smo se za zdaj odločili, da ostanejo nespremenjene," je za Televizijo Slovenija povedal vodja sektorja promet na LPP-ju Damjan Kregar.

KGZS: Dvig cen močno udaril kmete

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pozdravljajo odločitev vlade o ponovni uvedbi regulacije cen pogonskih goriv. Sedanji dvig cen je, kot so poudarili, močno povečal stroške kmetov pri predelavi hrane. Na KGZS-ju so s torkovo odločitvijo vlade, da zaradi pričakovanih motenj na trgu z naftnimi derivati in velikih nihanj cen vnovič regulira cene naftnih derivatov, zadovoljni. "Gorivo je nujno za pridelavo hrane, ki je strateška dobrina. Sedanji dvig cen je namreč še bolj povečal stroške, ki jih imajo kmetje pri pridelavi hrane," so zapisali v odzivu.

Da bi kmetje imeli vsaj malo nižje stroške, pa so na KGZS vladi znova predlagali, da bi bili kmetje upravičeni plačevanja trošarin za energente, ki jih uporabljajo v kmetijstvu. Trenutno kmetje za eno leto nazaj dobijo povrnjenih 70 odstotkov trošarin.

"Od nove vlade pričakujemo tudi, da bodo kmetje za kmetijske stroje oproščeni celotne trošarine. Kar se tiče pa dvigov cen, moram povedati, da to vpliva na našo ceno, vendar mi sami cene ne dvigujemo, nam cene postavljajo naši odkupovalci," je poudaril Roman Žveglič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice.

OZS svaril pred manjšanjem kupne moči prebivalstva in odpuščanji

Z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so sporočili, da so s ponovno regulacijo cen pogonskih goriv zadovoljni. Kot so spomnili, so pred dnevi posvarili, da se bodo zaradi visokih cen goriva in preostalih energentov izdelki in storitve dražili še naprej, če vlada ne bo ukrepala.

Sorodna novica Do 10. avgusta nižje regulirane cene pogonskih goriv: liter bencina 1,560 evra, dizla 1,668

Predsednik OZS-ja Branko Meh je na petkovi novinarski konferenci izrazil bojazen, da bi morali zaradi manjše kupne moči prebivalstva v malem gospodarstvu odpuščati. "Povpraševanja po naših izdelkih in storitvah bo manj, kar pomeni, da ne bo dovolj dela za vse. Zato je nujno, da vlada priskoči na pomoč, tako pri regulaciji cen goriva kot tudi na trgu energentov, saj je Ukrajina napovedala ustavitev tranzita tretjine ruskega plina v Evropo," so v sporočilu za javnost na njegove besede spomnili na OZS-ju.

AMZS pričakuje tudi spremembo modela določanja cen

Da se je vlada znova odločila za začasno regulacijo cen pogonskih goriv, so zadovoljni tudi na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). "Z zaskrbljenostjo smo namreč spremljali rast cen naftnih derivatov, ki smo ji bili priča od 1. maja oziroma po ponovni sprostitvi cen," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik AMZS-ja Andrej Brglez.

Ob tem na AMZS-ju od države še vedno pričakujejo, da bo pripravila drugačen model določanja cen pogonskih goriv, ki trgovcem ne bo dopuščal izkoriščanja specifičnega položaja slovenskega trga. Ta namreč voznikom, v nasprotju s tem, kar je bilo predstavljeno ob njegovi deregulaciji jeseni 2020, ne prinaša več priložnosti za izbiro in ugodnejši nakup goriva. Kot opažajo, se dogaja ravno nasprotno, kar se je v zadnjih dneh več kot očitno tudi izkazalo.

Tudi GZS poziva k pomoči zaradi dviga cen

Vlada bi morala po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pripraviti ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije. Le tako bo mogoče zadržati konkurenčnost slovenske energetsko intenzivne industrije oz. vseh podjetij, ki jih je dvig teh cen resnično močno prizadel, pravi predsednik GZS-ja Tibor Šimonka.

Šimonka je v sporočilu za javnost spomnil, da je Evropska komisija marca sprejela začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini. Dejstvo namreč je, da bodo imeli ruska vojaška agresija proti Ukrajini, sprejete sankcije in omejevalni ruski gospodarski protiukrepi gospodarske posledice za celoten notranji trg.

V skladu s tem okvirom Sloveniji konkurenčne države že sprejemajo podporne ukrepe, Šimonka je med drugim izpostavil Nemčijo. Na GZS-ju tako vladi predlagajo, naj nemudoma sprejme shemo pomoči podjetjem zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije. Po potrebi naj se v pomoč ohranjanju industrije uporabijo tudi drugi členi omenjenega okvira komisije.

Od februarja do decembra dva milijona pomoči

Predlagana shema pomoči podjetjem zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije omejuje skupno pomoč v obdobju od februarja do decembra letos na največ dva milijona evrov na podjetje oz. 30 odstotkov upravičenih stroškov, dodeli pa se lahko do konca leta 2022. Kot so pojasnili na GZS-ju, se upravičeni stroški v okviru tega ukrepa izračunajo na podlagi povečanja stroškov zemeljskega plina in elektrike, povezanega z rusko agresijo proti Ukrajini, ukrep pa naslavlja najbolj prizadeta podjetja.

Na GZS-ju menijo, da bi bile razmere danes manj alarmantne tudi, če bi Slovenija po vzoru večine evropskih držav že pred leti sprejela mehanizem kritja posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov, ki bi nekoliko izenačil konkurenčni položaj energetsko intenzivnih podjetij. Toda uredba o pravici do nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov še danes v Sloveniji, kot zadnji državi v EU-ju, ni sprejeta, je opozoril Šimonka.

Na začetku marca je DZ že sprejel zakon za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, na podlagi katerega je Finančna uprava RS pred kratkim upravičencem nakazala 51,56 milijona evrov pomoči. Na GZS-ju so danes opozorili, da je bila vlada s prvo shemo pomoči prepočasna, saj so podjetja na njen sprejem čakala več kot štiri mesece. Z aprilom pa se je izteklo trimesečno obdobje, v katerem je bilo za vse odjemalce zamrznjeno obračunavanje omrežnin in prispevka za obnovljive vire za elektriko.