Koalicijska pogodba naslavlja številne težave in ponuja rešitve, pri tem pa se pojavljajo že prvi odzivi na vsebino, ki je še pred uradnim podpisom zakrožila v javnosti. Mnoge vlade so že v preteklosti ob nastopu mandata zatrjevale, da je ureditev zdravstva njihova prioriteta in tokrat ni nič drugače. Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Tjaša Potisk Ančimer, v koalicijski pogodbi med drugim piše, da je želja, da do leta 2030 za zdravstveni sistem država nameni 12 odstotkov bruto domačega proizvoda. Zdaj jih nameni 8,5 odstotka.

"Mislim, da 12 odstotkov ni realno. Zlasti zato, ker se morate zavedati, da želi večji delež v državnem proračunu šolstvo, obramba, in ko boste to skupaj sešteli, boste ugotovili, da si tako velikega javnega sektorja ne moremo privoščiti," je za Televizijo Slovenija dejal ekonomist Maks Tajnikar. Ob tem je opozoril, da program ne naslavlja "glavnega problema, ki je v resnici nastal pri Janševi vladi". "Kar smo številni ekonomisti opozarjali, da so številni ukrepi bili dobri tudi pri prejšnji vladi, a vsi so temeljili na zadolževanju državnega proračuna," je dejal. Takšno zadolževanje na dolgi rok namreč ni vzdržno.

Nezadovoljstvo prihaja tudi iz zdravniških vrst. V zdravniški zbornici menijo, da rešitev za zdravstvo ni v prepovedi dela zunaj bolnišnic in zdravstvenih domov, kot to predvideva koalicijska pogodba. Po njihovem mnenju bi moral namreč vsak zdravnik imeti možnost sam izbrati, ali dela kot javni uslužbenec ali zasebnik.

Dvig minimalne plače, krajšanje delovnika in odklop od službene komunikacije

Da bosta jesen in zima zaradi draginje naporni, je znano. V koalicijski pogodbi je me drugim predvidena regulacijo cen energentov in naftnih derivatov. "Pričakujemo, da se bodo zlasti preko plač ublažil ta učinek višjih cen, verjamem pa seveda, da bodo tukaj tudi drugi ukrepi," je na vprašanje, kakšne ukrepe pričakuje od nove vlade, za Radio Slovenija odgovoril predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek. "Kot bo znala država prisluhniti potrebam in pomagala skozi to krizo, tako uspešno bo pač gospodarstvo," pa je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole.

Sindikalist Počivavšek pozdravlja tudi dvig minimalne plače na 800 evrov, zadržan ostaja, ko gre za del pogodbe o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. "Kot vemo, je bilo nekaj predlogov že v preteklosti v tej smeri nagrajevanja po delovni uspešnosti, vendar so bili takšni, da za sindikalno stran niso bili sprejemljivi," je dejal za Radio Slovenija. Smole v imenu delodajalcev poudarja, da imamo v Sloveniji bruto plačni sistem, zato o napovedanem dvigu minimalne plače pravi: "Zaradi tega ne moremo govoriti o 800 evrih, ampak o bruto plači."

Sorodna novica V načrtu reševanje stanovanjske krize, dvig minimalne plače in pokojnin ter regulacija cen

Kot je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec, so postopnega skrajšanja delovnika na 32 ur pričakovano veseli sindikati, delodajalci pa so zadržani, češ da bo to prineslo višje stroške. Oboji pa stavijo na socialni dialog. Na vprašanje, ali bo glede na zapisano v koalicijski pogodbi gospodarstvo lahko dihalo, Smole odgovarja, da je optimist, ker Robert Golob prihaja iz gospodarstva. "On prav gotovo razume in ve, kaj gospodarstvo potrebuje in tudi vse, kar je v tej koalicijski pogodbi, v tej obliki ne vidim, da se bo tudi zgodilo. Še nobena koalicijska pogodba se ni izpolnjevala takšna, kot je bila na začetku zapisana," je dejal Smole.

A ker je večino let najverjetnejši mandatar preživel v gospodarstvu, so bila pričakovanja tam toliko večja. "Trenutno moram reči, da sem pri tej pogodbi malo razočaran, več ali manj smo dali gospodarstvo v kot," je vsebino za Televizijo Slovenija komentiral predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš. Poleg krajšanja polnega delovnega časa, delodajalce sicer moti predlog odklopa od službenih komunikacijskih sredstev v prostem času. "Zdaj pa si zamislite, da imate eno večjo težavo v podjetju, nekdo, ki je odgovoren in vi ga ne smete poklicati, kar pomeni, da pride do dodatnega zastoja," je dejal Trobiš.

Koalicijska pogodba usklajena, članstvo Levice se bo izrekalo o vstopu v vlado

Predsedniki strank prihodnje koalicije Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec bodo vsebino koalicijske pogodbe, ki je že zakrožila v javnosti, uradno predstavili v ponedeljek. Med prednostnimi nalogami so priprava na novi val epidemije, prenova davčne reforme in razveljavitev nakupa oklepnikov boxer do konca leta.

Predsedstvo SD-ja se je z vsebino koalicijske pogodbe seznanilo v petek in potrdilo njeno parafiranje, svet največje stranke v prihodnji koaliciji Gibanje Svoboda pa je koalicijsko pogodbo potrjeval že v četrtek. Mandat za parafiranje koalicijske pogodbe ima tudi koordinator Levice Luka Mesec.

Sorodna novica Koalicijska pogodba usklajena med vsemi prihodnjimi koalicijskimi partnericami

Svet stranke Levica je v petek obravnaval vsebino koalicijske pogodbe in razrez ministrstev, podal soglasje za parafiranje pogodbe, ob tem pa sprožil tudi postopke za izvedbo notranjega referenduma, na katerem bodo vsi člani Levice dokončno odločali o potencialnem vstopu v vlado. Enotedensko glasovanje se bo začelo v ponedeljek. "Notranji referendum bo potekal v obliki tajnega glasovanja po spletu oziroma fizični pošti. Glasovanje se bo začelo v ponedeljek, 16. maja, in trajalo teden dni, z razglasitvijo uradnih rezultatov po prejemu glasovnic, poslanih po fizični pošti," so sporočili iz stranke Levica.

Koalicijski trojček je za ponedeljek napovedal tudi dokončno popolnitev seznama kandidatov za ministre. Od skupaj dvajsetih manjkajo še trije – za kmetijstvo, socialo in delo ter kulturo. Nova vlada bo imela po napovedih 19 ministrstev in 20 ministrov, saj bo Matej Arčon iz Gibanja Svoboda kot minister brez listnice vodil vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.