V sindikatih podrobnosti koalicijske pogodbe še ne poznajo, so pa v prvem odzivu na do zdaj znano vsebino razmeroma zadovoljni. Tako predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič kot predsednik Pergama Jakob Počivavšek sta dejala, da kaže, da gre ta v pravo smer. Zanimajo pa ju konkretne rešitve in izvedba, predvsem pa računata na obnovo socialnega dialoga.

"Kar je meni pri do zdaj znanem iz koalicijske pogodbe všeč, je, da nekako obrača fokus v človeka. Zelo malo besed je o konkurenčnosti, dodani vrednosti, zelo veliko besed je pa o tematikah, o katerih smo tudi sindikati zelo veliko govorili prejšnja leta," je dejala Jerkič.

Po njenem mnenju se z odpravo prekarnosti lahko v nadaljevanju razrešuje marsikaj. Pozitivno ocenjuje napovedi o krajšem delovniku in napoved davčne reforme, saj so sindikati zadnji davčni reformi nasprotovali. Kot zelo pozitivno je označila tudi sodelovanje delavcev pri dobičku, pozdravlja pogostejše usklajevanje minimalnih življenjskih stroškov, od česar so nato odvisne tudi višine socialnih transferjev in višina minimalne plače.

"Skratka, za zdaj ocena pozitivna, gre se v pravo smer," je dejala Jerkič in dodala, da pa se seveda postavlja vprašanje končne izvedbe. Sama tako vsebino koalicijske pogodbe, kolikor je bila razkrita pretekli konec tedna, za zdaj ocenjuje kot "všečno", podrobneje pa jo bo lahko komentirala, ko bo z njo seznanjena. Po njenih besedah pa sindikati "absolutno računajo na obnovo socialnega dialoga v čim krajšem času".

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Počivavšek je kot ključnega poudaril socialni dialog. "Glede na tisto, kar sem lahko videl, si lahko obetamo neko bistveno drugačno raven kot tisto, kar je bilo v zadnjem obdobju," je dejal. Socialni dialog je pomemben ravno z vidika, ker je to ključno za iskanje končnih rešitev, je dejal.

Tudi Počivavšek je glede na prve vtise o koalicijski pogodbi v grobem dejal, da se zdi, da gre nekako v pravo smer. Se mu pa postavlja vprašanje, kakšne bodo konkretne rešitve in konkretni predlogi.

"So pa gotovo nekateri predlogi, ki gredo v pravo smer, od vprašanja minimalne plače, kjer se bo sicer tudi postavilo vprašanje razmerja do najnižje pokojnine. Potem ukrepi na področju prekarnosti, predlog glede skrajševanja delovnega časa, tudi nekateri predlogi na področju zdravstva gredo v pravo smer," je nanizal Počivavšek.

Po njegovem mnenju je vprašanje, kako se bo nova vlada lotila denimo vprašanja financiranja zdravstva, kako se bo lotila pokojninske reforme, kakšne bodo rešitve glede financiranja dolgotrajne oskrbe, tukaj so tudi vprašanja, povezana s sistemom plač v javnem sektorju. "Na marsikaterem področju se bo še pokazalo, kakšni bodo konkretni predlogi, s katerimi se bo to, kar je v koalicijski pogodbi, realiziralo," je dodal.

Delodajalci pozivajo k posluhu za gospodarstvo

Delodajalci pa v oceni koalicijske pogodbe pozivajo k posluhu za gospodarstvo. Nova koalicija ima dovolj glasov, da izpelje potrebne reforme in ukrepe, pravijo v Združenju Manager. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ugotavljajo, da se napovedujejo dodatne obremenitve gospodarstva.

V Združenju delodajalcev Slovenije so iz medijev seznanjeni le s posameznimi vsebinami koalicijske pogodbe, zato je v celoti še ne morejo oceniti. "Vsekakor pa pozivamo tudi k posluhu za potrebe gospodarstva v tem ključnem obdobju," je zapisal generalni sekretar združenja Jože Smole.

Glede predloga o zvišanju minimalne plače na vsaj 800 evrov neto je opozoril, da imamo v Sloveniji sistem bruto plač. Tudi minimalna plača je določena v bruto znesku, neto izplačilo pa je odvisno od posameznega zaposlenega, je spomnil. Ključno pa se mu zdi, da se v proces določanja minimalne plače vnovič vključi socialne partnerje in to temo vrne za mizo Ekonomsko-socialnega sveta.

Postopno znižanje polnega delovnega časa na 30 ur tedensko se mu zdi v vsaki industriji, kjer se delo opravlja v več kot eni izmeni, nesprejemljivo. "Zavedati se moramo, da to poruši organizacijo dela in poveča stroške dela, saj je treba zaposliti več ljudi, trenutno pa se spoprijemamo z zgodovinskim pomanjkanjem kadra na trgu dela," je zapisal Smole. Predlog skrajšanja delovnega časa sicer v našem prostoru ni nov, navsezadnje ga omogoča že veljavni zakon o delovnih razmerjih.

Podobne pomisleke imajo v OZS-ju. "Poseg v definicijo delovnega razmerja in razloge za zaposlovanje za krajši delovni čas v danih razmerah nikakor ne more biti upravičen, če upoštevamo, da je gospodarstvo pred obdobjem recesije, obenem pa se podjetja že vrsto let soočajo s pomanjkanjem delavcev," je zapisal predsednik zbornice Branko Meh. Prepričan je, da mora biti krajšanje delovnega časa prepuščeno posameznemu delodajalcu in njegovemu konkretnemu položaju.

V OZS-ju si želijo predvsem stabilno poslovno in ugodno davčno okolje. "Podpiramo nakazane spremembe v luči večje varnosti davčnih zavezancev, preglednosti, predvidljivosti in hitrosti postopkov ter poenostavitve sistema obdavčitve za obrtne dejavnosti, nikakor pa ne pristajamo na dodatno obremenitev in obdavčitev malega gospodarstva," so zapisali. V tem smislu se jim zdi razveljavitev letos uveljavljenih določb zakona o dohodnini napačna.

Prav tako ne podpirajo dodatne progresivne obdavčitve premoženja, saj bo to onemogočilo vlaganja in razvoj podjetij v zeleni in digitalni prehod, pa tudi v delavce in delovno okolje.

Na davčnem področju pričakujejo oblikovanje sistema, ki bo zagotavljal odpravo davčnih ovir za čezmejne gospodarske dejavnosti, privabljal svež kapital in omogočal konkurenčnost znotraj in zunaj meja Slovenije. Sistem mora biti pregleden, enostaven, pravičen in sistematičen, so prepričani.

V OZS-ju pozdravljajo ukrepe za preprečevanje socialnega dampinga in nelojalne konkurence pri zaposlovanju tujih delavcev v Sloveniji. Podpirajo tudi prizadevanja za digitalizacijo javne uprave in gospodarstva, pogrešajo pa večji poudarek na malih in srednjih podjetjih. Prav tako menijo, da daje koalicijska pogodba pretiran poudarek vzpostavljanju poslovnega okolja za solastništvo zaposlenih v podjetju.

V Združenju Manager z velikim upanjem zrejo v prihodnje tedne. "Nova koalicija ima dovolj glasov, da izpelje potrebne reforme in ukrepe, ki jih predlagamo, vendar pa nas nekatere napovedi iz koalicijskega sporazuma skrbijo," je povedal predsednik združenja Andrej Božič. Napovedal je, da se bodo v naslednjih tednih želeli srečati z odločevalci in preveriti, kaj nameravajo.

Sorodna novica Kaj o vsebini koalicijske pogodbe pravijo ekonomisti, sindikati, delodajalci in zdravniki?

Dvomi in razočaranje ekonomistov

Ekonomsko gledano je parafirana koalicijska pogodba strank Gibanje Svoboda, SD in Levica veliko bolj leva in manj sredinska, kot bi na prvi pogled odražalo razmerje glasov strank, pa meni ekonomist Marko Pahor. Veliko prioritet vidi kot javnofinančno drage in zato verjetno neuresničljive.

Zelo je po Pahorjevih besedah poudarjena socialna komponenta, pri čemer, kot opozarja, živimo v državi z eno najvišjih stopenj socialne varnosti in najnižje neenakosti v svetu.

Glede javnih financ je po oceni profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete nekaj precej nevarnih točk. Omenja uvajanje progresivne obdavčitve premoženja. "Dejstvo je, da je v Sloveniji premoženje proporcionalno podobdavčeno, a progresija pri premoženju je precej unikatna rešitev," pojasnjuje.

Obljube o prenovi sistema plač v javnem sektorju lahko medtem po njegovem mnenju pomenijo hudo obremenitev za proračun, saj take reforme ni mogoče vzdržno izvesti brez znatnega povečanja mase plač, eksplicitno omenjanje "spregledane plačne skupine J" pa da kaže na pomanjkljivo znanje, saj lahko tudi v plačni skupini J plače sežejo do 57. plačnega razreda.

Razveljavitev letos sprejete novele zakona o dohodnini po njegovem mnenju "morda ni nekaj, kar bi res spadalo v koalicijsko pogodbo". Novela je sicer, kot pravi, slaba in ne obravnava pravih težav, a prava pot bi bila zapis o vnovičnem noveliranju ali spremembi dohodninske zakonodaje.

Reforma pokojninskega sistema je v koalicijski pogodbi dobro zastavljena, a dopušča široke interpretacije, medtem ugotavlja Pahor. Točka o dostojnih pokojninah ima po njegovih navedbah "zanimivo varovalko" v besedni zvezi izpolnitev pogojev finančne vzdržnosti, kar da pušča veliko prostora za interpretacije in morebitne spore v koaliciji. Zelo pa pohvali ukrepe za aktivacijo upokojencev.

Glede dodatnih virov za pokojninsko blagajno prek upravljanja državnega premoženja koalicijski pogajalci po Pahorjevem mnenju očitno precenjujejo velikost tega premoženja, saj tudi ob njegovi zelo dobri donosnosti prihodki zadoščajo za manj kot desetino trenutnega primanjkljaja, ki ga v pokojninski blagajni nadomešča proračun.

Spodbudne se mu zdijo zaveze glede spodbujanja podjetništva, čeprav mu ni jasno, na kakšen način in od kod bodo viri financiranja. S stališča stranke Levica se mu odstavki na temo ekonomske demokracije zdijo razumljivi, a ti razumljivo povzročajo tudi strah med podjetniki.

Na področju zdravstva Pahor omenja postopno povečanje obsega javne porabe za zdravstvo na 12 odstotkov BDP-ja. To se mu z vidika javnih financ zdi izjemno visoka in verjetno nerealna številka.

Ekonomist Mitja Kovač pa je šokiran in globoko razočaran. "Namesto prejšnjega desnega populizma dobivamo zdaj očitno ekstremno levi populizem," ugotavlja. Predlagana koalicijska pogodba po njegovem mnenju predstavlja primer "pravega, sicer popolnoma preživetega, centralno-planskega reguliranja celotnih ekonomskih sektorjev in družbenih sistemov, morebitna uveljavitev takšne koalicijske pogodbe pa prava receptura za ekonomsko katastrofo".

Koalicijska pogodba se po Kovačevih opozorilih večinoma posveča vseobsežnemu prerazdeljevanju in ekstremnemu povečevanju javnih izdatkov, obsežnemu dvigovanju davkov, reguliranju celotnih gospodarskih sektorjev in družbenih podsistemov, nadaljnjemu nesmiselnemu povečevanju že tako toge delovne zakonodaje ter uvajanju "nekakšnega centralno-planskega državnega zdravstva".

Z vidika liberalnih zahodnoevropskih standardov predstavljajo takšni načrti prihodnje vladne koalicije za Kovača veliko razočaranje, saj pogodba ne posveča skoraj nobene pozornosti izboljševanju poslovnega okolja, zmanjševanju administrativnih bremen in vsesplošne čezmerne normiranosti, povečevanju produktivnosti in dodane vrednosti ter doseganju vzdržne in vključujoče gospodarske rast.

Posledice uveljavitve takšne populistične koalicijske pogodbe bi bile po njegovem prepričanju kmalu vidne v obliki usihanja gospodarske rasti, eksplozije javnega dolga, nadaljnjega povečevanja strukturnih neravnovesij in brezposelnosti, nadaljnjega zaostajanja za najrazvitejšimi državami ter bega možganov in kapitala.

Polanec pozdravlja povečanje izdatkov za zdravstvo

Po besedah ekonomista Saša Polanca pa koalicijska pogodba nakazuje, da naj bi se vloga javnega sektorja v naslednjih letih precej povečala. Ob tem je poudaril, da predvidene napovedi za povečanje izdatkov za zdravstvo, plače, pokojnine, gradnjo stanovanj nakazujejo, da bi se lahko delež izdatkov javnega sektorja približal ali celo presegel 50 odstotkov BDP-ja, kar bi Slovenijo umestilo med države z najvišjim deležem izdatkov v EU-ju.

Ker gre po njegovih besedah pri zdravstvu predvsem za strukturno spremembo, bo financiranje zahtevalo dvig prispevkov in davkov. "Samo za zdravstveno blagajno bi bilo ob povečanju izdatkov za zdravstveno varstvo z 8,5 odstotka na 12 odstotkov potrebno precejšnje povečanje prispevne stopnje, in sicer za več kot polovico, kar bi lahko dvignilo prispevne stopnje od bruto plač z 12,9 odstotka na 19,5 odstotka in znižalo plače za več odstotkov," je prepričan.

Kot drugi razlog za znižanje razpoložljivih dohodkov gospodinjstev je poudaril povečanje obdavčitve nepremičnin.

Čeprav bo dvig prispevnih stopenj za zdravstveno zavarovanje zelo verjetno znižal neto plače, pa Polanec pozdravlja zavezo, da bo država namenila več za zdravstvo. "Menim, da je zdravstvo podhranjeno in dvig izdatkov na približno 10 odstotkov je nujno potreben za skrajšanje čakalnih vrst," ugotavlja.

Če se mu povečanje sredstev za zdravstvo zdi pozitiven ukrep, pa prepoved zdravnikom, da bi popoldne delali v zasebnih ustanovah, vidi kot negativen ukrep, saj bo po njegovem mnenju znižal ponudbo zdravstvenih storitev. Prav tako ne vidi prednosti v ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenosu obveznosti plačila za storitve na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

O napovedani uvedbi enotne minimalne pokojnine medtem Polanec pravi, da bi sicer pozitivno zmanjšala dohodkovno neenakost, a hkrati poudarja, da bi pokojnine morale biti odraz preteklih delovnih naporov.

Koalicijska pogodba poudarja tudi gradnjo 20.000 državnih najemnih stanovanj, vendar Polanec meni, da bi bilo pomembneje obdavčiti zemljišča, ki so namenjena gradnji, a se ne izkoriščajo za ta namen, ter sprostiti ponudbo zemljišč predvsem v osrednjeslovenski regiji.

Polanec meni še, da koalicijska pogodba v manjši meri obravnava vprašanja dolgoročnega razvoja. "Slovenija bo postala bolj razvita država, če bo investirala več sredstev v raziskave in razvoj. Teh je trenutno okrog dva odstotka BDP-ja, moralo pa bi jih biti okrog tri odstotke BDP-ja, kolikor vlagajo najbolj razvite države," je prepričan.

Focus zadovoljen s koalicijsko pogodbo

V okoljski organizaciji Focus so s koalicijsko pogodbo v delih, ki se nanaša na njihova področja delovanja, na splošno zadovoljni. Na podlagi dokumenta ocenjujejo, da bo nova vlada resneje pristopila k obravnavanju podnebnih sprememb. "Iz izkušenj pa vemo, da papir prenese vse, zato bo za presojo vlade bistveno uveljavljanje ukrepov v praksi," so dodali.

V Focusu so zadovoljni z napovedanim sprejemom podnebnega zakona, opustitvijo rabe premoga do leta 2030 in sprejemom potrebnih podlag za pravičen prehod, napovedano zeleno davčno reformo in opuščanjem škodljivih subvencij, večjim vlaganjem v železnice ter spodbujanjem trajnostne mobilnosti, s sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi, pospešenim vlaganjem v obnovljive vire energije, predvsem sonce itn., so navedli.

Glede na koalicijsko pogodbo ocenjujejo, da bo nova vlada resneje pristopila k obravnavanju podnebnih sprememb, saj so zeleni prehod in podnebne spremembe omenjeni na več področjih – od upravljanja prostora, davkov, sociale do dejavnega članstva v EU-ju. A ob tem poudarjajo, da bo za presojo vlade bistveno uveljavljanje ukrepov v praksi, saj papir, kot so zapisali, prenese vse.

Pozdravljajo tudi napovedano boljše sodelovanje s civilno družbo in upajo, da bo to sodelovanje dejansko vzpostavljeno in bo omogočalo vključevanje javnosti v procese odločanja v najzgodnejših fazah.

"Ne želimo si nadaljevanja praks, kot smo jih poznali do zdaj, ko se je javnost v procese odločanja vključevala le zaradi formalnosti, ne pa zaradi iskanja najboljših rešitev in večje sprejemljivosti sprejetih ukrepov," so poudarili.

Nevladna okoljska organizacija Umanotera je medtem ob predstavitvi sestave ministrstev pozdravila načrtovano povezavo podnebnih politik z energetiko. "Premik oz. povezava podnebnih politik z energetskim resorjem se zdi smiselna, saj je energetika pomemben vir emisij, ministrstvo za okolje in prostor kot nosilec podnebnih politik pa v trenutni organizaciji ni imelo možnosti oblikovanja in izvajanja teh na področjih, kjer so potrebni največji premiki," so pred dnevi ocenili.

Predvsem pa je bil po oceni Umanotere skrajni čas, da se podnebje postavi na višjo institucionalno raven kot do zdaj.