Koalicijska pogodba ukrepe razdeljuje na interventne, reševanje aktualnih težav in na celostno-sistemske s pogledom v prihodnost.

Tako bo prednostno na vrsti priprava na nov val okužb, reševanje primarnega zdravstva in odpravljanje čakalnih dob z vključitvijo vseh zdravstvenih zmogljivosti. Ob tem bi prepovedali delo zdravnikov zunaj matične ustanove.

Na prepoved popoldanskega dela zdravnikov so se vsuli odzivi na družbenih omrežjih, beg možganov, odhodov zdravnikov iz javnih zavodov, saj jih na stotine zdaj dela tudi pri zasebnikih, je poročala novinarka Radia Slovenija Helena Lovinčič.

Direktorica novomeške bolnišnice Milena Kramar Zupan podpira razmejitev javnega in zasebnega, saj sicer ne verjame, da bi dejansko veliko zdravnikov iz bolnišnice odšlo. Pogodba je ambiciozna, obravnava prave anomalije, pogreša pa nabor prioritet in časovnico.

Če se bomo lotili le pol milijarde v zdravstveni sistem, da bomo odpravili čakalne vrste, to ni pravi pristop. Najprej je treba vzpostaviti osnovne postulate urejenosti zdravstvenega sistema, potem pa v njega dati ustrezen denar, je Kramar Zupan povedala za Radio Slovenija.

Želijo, da bi njihovi zdravniki delali le doma, saj potrebe so: "Zato pa je treba vzpostaviti določene pogoje, normative, standarde in ustrezno plačilo."

V UKC-ju Maribor zunaj dela 130 zdravnikov, nekateri, tako strokovna direktorica Nataša Marčun Varda, napovedujejo odhod v tujino.

"Zagotovo je ena težava osnovna plača. Druga težava je zagotovitev preostalih resursov, da bi lahko zdravniki več delali v svoji ustanovi, zadaj so tudi anestezisti, če gre za operacije, operacijske dvorane, inštrumentarke. To ima velika večina institucij maksimalno izkoriščeno," je povedala o tem, kako bi obdržali zdravnike.

Če nekdo opravi vse obveznosti v matični ustanovi in v prostem času dela drugje, je to pozitivno, pa direktorica Medicorja Marjeta Zorc: "Če hočemo pomagati ljudem, da pridejo čim prej do zdravnika, je treba omogočiti, da vsi delajo dodatno, če hočejo. S tem bi zmanjšali čakalne dobe."

Nujna pa je regulacija in transparentnost, pravi. Če bi prepovedali popoldansko delo zdravnikov, bi to moralo veljati tudi za druge, šolstvo, univerze, menijo v zdravniških vrstah, namesto prepovedi pa se ponuja status svobodnega zdravnika, ki bi lahko sklepal pogodbe tako z javnim kot zasebnim izvajalcem.

"Obstajajo točno določena pravila, da lahko sploh to počne in koliko to lahko počne. To je zelo regulirano že v tem trenutku. Ne zdi se nam pošteno, da bi to ukinjali v primeru zdravnikov, če dobro vemo, da to obstaja pri marsikaterem nezdravstvenem profilu med javnimi uslužbenci," pa je za TV Slovenija povedala Anita Dobrovolec iz iniciative Mladi zdravniki.

Neenaka obravnava poklicev

Pravna strokovnjakinja Nataša Pirc Musar pa je za STA ocenila, da bi popolna prepoved dodatnega dela zdravnikov lahko vodila do neenake obravnave ene poklicne skupine v primerjavi z drugimi.

Uvedba konkurenčne prepovedi dela je po besedah Pirc Musar nesmiselna, saj jo za zdravnike že sicer predvideva zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih. Posamezni zdravnik mora tako pred začetkom dodatnega dela pri drugem delodajalcu od svojega siceršnjega delodajalca pridobiti dovoljenje.

Po njenih besedah bi bilo zato smiselno pripraviti natančna navodila, pod katerimi pogoji lahko javnozdravstvena ustanova zdravniku odobri takšno dovoljenje. Popolna prepoved izdaje omenjenih dovoljenj zdravnikom pa bi po njeni oceni lahko vodila do neenake obravnave oz. diskriminacije zdravnikov v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami.

Ob tem kot del težav pri trenutnem stanju navaja pomanjkanje nadzora nad zdravniki, ki delajo v javnem sektorju, dodatno pa tudi pri zasebnikih oz. koncesionarjih.

Pozitivni odzivi v zdravstveni negi

V zdravstveni negi so prvi odzivi na zdravstveni del koalicijske pogodbe pozitivni. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je v odzivu navedla, da pogodbo, ki napoveduje sprejetje in uveljavljanje po njenih besedah nujno potrebnih kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi ter odpravo plačnih nesorazmerij, vidijo kot korak v pravo smer.

Ob tem je dodala, da plače v zdravstveni in babiški negi kljub povišanju še vedno niso konkurenčne in dokler ne bodo, bodo izvajalci zapuščali poklic in odhajali v tujino, mladi pa se za poklica medicinske sestre in babice ne bodo odločali.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je pojasnila, da v sindikatu s celotno vsebino pogodbe niso seznanjeni. "Kar pa smo razbrali iz neuradnih podatkov, iz medijev (...), so navedene točke tiste, ki bi lahko rešile javno zdravstvo sicer gotovega propada, v katerega za zdaj drvi," je zapisala.

Spomnila je, da na nujnost sprejema kadrovskih standardov in normativov za vse poklice v zdravstveni dejavnosti opozarjajo že leta, zato jih veseli, da bo to prioriteta nove vlade. "Prav tako bo naša prioritetna zahteva po s prejšnjo vlado dogovorjeni odpravi plačnih nesorazmerij," je dodala in poudarila, da podpisani dogovor zavezuje tudi novo vlado.

V koalicijski pogodbi napovedano nagrajevanje rezultatov dela in bolj sistematičen pristop k privabljanju mladih za odločitev za to vrsto poklicev sta po njeni oceni zagotovo načina, ki bosta dolgoročno omogočila vzdržnost in kakovost sistema. Ob tem je napovedala, da bodo v okviru socialnega dialoga dejavno sodelovali pri pripravi ukrepov za zagotovitev dostopnega javnega zdravstva, in izrazila upanje, da prioritete iz pogodbe ne bodo ostale mrtva črka na papirju.

To si želijo tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije, kjer so sporočili, da s programskim delom pogodbe še niso seznanjeni, da pa podpirajo vse ukrepe, ki bodo vodili k izboljšanju položaja zaposlenih v zdravstveni negi.