Da si politiki želijo dovolj medijske promocije, veliko nastopov pred kamero, sebi naklonjene voditelje in urednike in prijaznih intervjujev, je nekaj normalnega, tega si verjetno želijo politiki po vsem svetu, poudarja Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. Ko politiki s poročanjem medijev niso zadovoljni, se navadno začnejo pozivi k uravnoteženju, pluralizaciji in objektivnosti novinarstva: "Večina pozivov k pluralizaciji medijskega prostora, ki jih opažam v zadnjem času, in večina zgodovinskih pozivov v 30 letih samostojne Slovenije je prišla iz politike. In do tega je tako v mednarodnem prostoru kot tudi pri nas vedno treba biti skeptičen."

"Poenostavljeno rečeno, si mnogi politiki in nekateri gospodarstveniki predstavljajo, da bi morali novinarji enostavno reproducirati njihova sporočila za javnost. To ni objektivnost. Zato smo pogosto v mednarodnih strokovnih krogih, ko je govor o pojmih, kot je objektivnost, a priori ne samo skeptični, ampak po navadi vemo, da o tem najpogosteje govorijo politiki, torej ideologi, ne pa ljudje iz medijske stroke," je dejal Milosavljević, ki si ob tem želi, da bi bilo razmišljanje politikov ob različnih pozivih k uravnoteženju in objektivnosti medijev bolj strokovno utemeljeno. "Trenutno razmišljanje mnogih politikov je predvsem vodeno z izrazito osebnimi egoističnimi interesi, in ti egoistični interesi so pogosto škodljivi za javni interes, ko gre za pravico javnosti do kakovostnega obveščanja," ugotavlja.

A težave z vmešavanjem politike v slovenski medijski prostor, predvsem v delovanje javnega RTV-ja Slovenija, se niso pojavile v zadnjih dveh letih. Kot je spomnil Igor Vobič s katedre za novinarstvo, se je o odpiranju možnosti za nadzorovanje in podrejanja RTV Slovenija vsakokratni politični oblasti opozarjalo že ob sprejemanju trenutno veljavnega zakona, po katerem 21 od 29 članov programskega sveta imenuje državni zbor. "Slavko Splichal je v predgovoru zbornika za RTV leta 2005 zapisal, da novi zakon o RTV Slovenija na stežaj odpira vrata politiki za nadzorovanje RTV-ja, profesionalnost odgovornost in neodvisnost postavlja v preddverje, civilno družbo pa na cesto. Tako da so na cesti zdaj kritični novinarji in drugi delavci RTV-ja Slovenija, ki v bistvu opozarjajo na te probleme, s katerimi se soočajo v uredništvih in v odnosih z vodstvom," je komentiral aktualno dogajanje.

Opozorila o vrsti sistematičnih napak, zlorab in slabih odločitev

Na vprašanje, zakaj se kljub opozorilom o pomanjkljivostih aktualnega zakona o RTV-ju Slovenija nobena politična oblast v 17 letih ni lotila sprememb, in so se konkretnejša prizadevanja pojavila šele v zadnjem času, Vobič odgovarja, da so "problemi v zadnjih dveh letih postali tako globoki, da je v bistvu nastal nek politični konsenz, tudi pred volitvami, da je sprememba zakona nujna". "Predvsem v smislu nespoštovanja napisanih in nenapisanih pravil delovanje javnega zavoda, javne razprave, novinarstva in njegove avtonomije. Hkrati tudi neka brezbrižnost socialnega dialoga, popoln manko strateškega razvoja osrednje medijske hiše v Sloveniji. In ti problemi nekako razgrajujejo tkivo javnega RTV-ja," je naštel dejavnike, ki so zaostrili problematiko.

"Prišlo je do vrste sistematičnih napak, poskusov zlorab, slabih odločitev," ocenjuje tudi Milosavljević, ki ob tem opozarja, da se posledice teh odločitev poznajo na gledanosti Televizije Slovenija, na obiskanosti spletnega portala MMC-ja in na padcu ugleda javnega RTV-ja, kot je pokazala raziskava Valicona. "V preteklem letu je padec ugleda oziroma kredibilnosti RTV-ja Slovenija največji med vsemi mediji v Sloveniji. Vse to je škoda. Nekdo bo rekel, da je posledica nesposobnosti, drugi, da gre za posledico zlobe. A škoda je vsekakor nastala. To je objektivno dejstvo," je prepričan.

Kot škodljive za ugled in delovanje javne medijske hiše ocenjuje tako nekatera kadrovanja v preteklem letu kot vrsto drugih potez glede programsko-poslovnih načrtov in neusklajene nestrokovne odločitve. "Denimo ukinitev oddaje Globus, ki je bila edina specializirana zunanje politična oddaja Televizije Slovenija. Ukinili so jo neposredno pred jasno nastajajočo ukrajinsko krizo in ob izbruhu ukrajinske vojne je Televizija Slovenija tako ostala brez svoje osrednje analitične mednarodnopolitične oddaje," je dejal.

Predlogi sprememb tako koalicijske kot opozicijske strani

Spremembo zakona o RTV-ju Slovenija nastajajoča vlada postavlja kot eno od svojih prednostnih nalog. Na nekatere očitke, da politika napoveduje depolitizacijo, tako Milosavljević kot Vobič odgovarjata, da je takšen pač postopek sprejemanja zakonodaje. "Drugače kot s politično intervencijo se ne da, ampak mora biti ob tem tudi širok javni konsenz," je pojasnil Vobič in dodal, da je ključno, da se politika samoomeji, kar se do zdaj ni zgodilo.

Sorodna novica SDS prehitel koalicijo s svežnjem zakonskih predlogov. "To bo postopke upočasnilo za mesec ali dva."

Ob interventnem predlogu, ki so ga v sodelovanju s Pravno mrežo za varstvo demokracije prostovoljno in samoiniciativno pripravili pravniki, medijski strokovnjaki in drugi akterji, je dva predloga, takoj po potrditvi novega sklica parlamenta, vložila tudi opozicija. V prvem dokumentu SDS predlaga, da bi obvezni RTV-prispevek preoblikovali v prostovoljnega, v drugem pa se zavzema, da bi lahko zavezanci del RTV-prispevka namenili kateremu od drugih medijev. Ob tem je na lasten predlog predlagala še posvetovalni referendum, kar bo zamaknilo čas sprejemanja predloga nove koalicije. "SDS poskuša ukiniti obvezen RTV-prispevek na tak ali drugačen način že vrsto leto," je ob dejal Milosavljević, ki je prepričan, da je razprava o različnih načinih financiranja lahko konstruktivna, a trenutnih v predlogih opozicije ne vidi nobene strokovno utemeljene argumentacije. "Gre za poskus določenih politikov, da bi destabilizirali in delno gotovo tudi uničili javni RTV," ocenjuje.

"Ta vlada in stranke so imele dve leti časa, da bi opravile ustrezno razpravo, tudi javno, in analize, kako bi se lahko eventualno javni RTV bolje financiral. Tega niso storile. Zakon, ki so ga predlagale v letu 2020, je bil slab, površen in škodljiv, in podobno velja za zakon, ki so ga na hitro vložile zdaj," poudarja Milosavljević. Kot izpostavlja se, denimo, tudi v Veliki Britaniji medijska hiša BBC, ki jo tudi slovenski politiki radi dajejo za zgled, financira izključno iz svojega prispevka. Obstajajo pa tudi alternativni pristopi. "Ponekod je govor o naročnini, ponekod je to prispevek, ponekod je obdavčitev, neposredna ali delež dohodnine, ponekod država plačuje javni medij iz svojega proračuna. Gre pač za različne oblike financiranja javnih medijskih hiš. V tem pozivu, ki ga je vložila opozicija, vidim predvsem nekonstruktivnost in željo po škodovanju javnemu RTV-ju na nek poceni populistični način," je komentiral zakonodajne rešitve, ki jih predlaga nova opozicija.

Sam je sodeloval pri pripravi predloga Pravne mreže, ki med drugim predvideva prestrukturiranje programskega sveta. Število njegovih članov bi se zmanjšalo na 17, državni zbor pa bi od tega imenoval le še štiri. "Želeli smo z zakonom narediti obliko organiziranosti, ki bo podprla nekakšno prožnost in dala ustrezen prostor tudi digitalni sedanjosti in prihodnosti in ki bo hkrati omogočila kakovostno možnost vodenja in upravljanje te hiše – s kakovostnimi kadri in s svetom, ki ne bo več pod večinskim političnim neposrednim kadrovanjem in nadzorom," je pojasnil.

Vzpostavljanje tretjega stebra in krepitev vloge spletnega novinarstva

Kot ob tem izpostavlja Igor Vobič, zakon o RTV poleg interventnih sprememb potrebuje tudi celovito preobrazbo, da bi bila javna medijska hiša pripravljena na izzive sedanjosti in prihodnosti. Po mnenju strokovnjaka za digitalno novinarstvo mora biti ena od ključnih sprememb tudi vzpostavitev zakonodajne podlage, po kateri bo splet, prek katerega do novic dostopa vse večji delež prebivalk in prebivalcev, postal enakovreden televiziji in radiu. Trenutno je spletni portal namreč že glede na statut podrejen televiziji in radiju. Podrejen položaj spletnih portalov, Vobič delno sicer pripisuje zgodovinskemu razvoju spletnega novinarstva, ki se je tako v Sloveniji kot drugod na prelomu tisočletja pojavil kot podaljšek tradicionalnih dejavnosti medijskih hiš.

"MMC bi moral biti srce javnega RTV-ja v digitalni dobi. Izkoristiti bi moral ves potencial in znanje vseh medijskih delavcev na RTV Slovenija in ga okrepiti z razvojnim raziskovalnim oddelkom, ki ga RTV nima," je dejal in poudaril, da so oddelki, kot ga je nekoč imel tudi RTV, ključni sestavni del vseh vodilnih javnih RTV hiš po Evropi. V razvojno-raziskovalnem oddelku Vobič vidi ključ do podrobnega razumevanja gledalcev, poslušalcev in uporabnikov in vzpostavljanja prostor za premišljene eksperimente. Namesto tega se tehnološke inovacije po njegovih ugotovitvah trenutno kažejo predvsem s povečanim obsegom dela in hitrejšim tempom ustvarjanja novic, kar prinaša rutiniranost dela na eni in večopravilnost novinarjev na drugi strani, siromaši pa se prostor za kreativno delo.

Dolga pot do povrnitve avtonomije in zaupanja

A zakonodajne rešitve, sodobnejša struktura in omejen vpliv politike še ne bodo zagotovile povrnitve načetega zaupanja in avtonomije RTV Slovenija. "Pot ne bo enostavna, in kar se mi zdi ključno je, da imajo ljudje, poklicni medijski delavci, prostor za svoje delo. To bo povrnilo zaupanje. Prostor in avtonomija ter vodstvo, ki razume dogajanja in trende na področju medijev, ki pozna probleme, jih izpostavlja in ne išče zaveznikov v ozki politiki, ampak jo razume širše" je prepričan Marko Milosavljević.

"Politika se v resnici znotraj RTV-ja Slovenija trenutno ukvarja samo z informativnim programom, ki je seveda zelo pomemben del, ampak vemo, da je RTV hkrati kulturna ustanova, je prostor za inovativnost, za izobraževalne, znanstvene, verske, kmetijske, manjšinske vsebine. In čas je, da presekamo in prenehamo s prakso, da nam peščica politikov poskuša posegati in omejevati medijski prostor in neodvisnost javnega RTV-ja," je poudaril.