Analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko ob manevru SDS-a, ki je že na prvi izredni seji državnega zbora vložil predloga za razpis posvetovalnih referendumov o zakonu o vladi in zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ocenjuje, da bodo nekoliko sicer uspešni pri drugem, saj je najverjetnejši mandatar in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob že napovedal, da bodo vlado začasno oblikovali po za zdaj znanem ministrskem razrezu, po sprejetju novega zakona pa po zastavljeni delitvi resorjev.

Zorko tako poudarja, da gre v manevrih poslanske skupine SDS-a bolj za "demonstracijo izkušenj, znanj in moči nad vsemi novinci, ki so prišli v parlament". Meni pa, da se jim lahko dolgoročno takšno ravnanje maščuje, saj se od njih distancirajo tudi njihovi siceršnji zavezniki.
NSi je tako nakazal, kako bo deloval v novem sklicu – z nekoliko več distance. Jasno so povedali, da ne vidijo smisla v širitvi vlade, a svojih podpisov pod predlog referenduma niso prispevali, še eden od koalicijskih partnerjev, podpredsednik vlade in gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je na Twitterju zapisal, da so Slovenci izrazili željo po drugačni politiki, in pozval, naj se čim prej postavi nova vlada, opominja Zorko.

Ob pomislekih, ali se obeta sklic DZ-ja, v katerem je na skoraj vsak vloženi zakon mogoče pričakovati predlog za razpis posvetovalnega referenduma, se po Zorkovih besedah poraja vprašanje, ali bo opozicija zdržala s takšnim tempom. "Začetek je absolutno nenavaden, tega še nismo videli, povsem smo pozabili, da je včasih veljalo 100 dni miru za novo vlado, ki tokrat še sploh ni ustanovljena, pa nima miru," opozarja.

Prepričan pa je, da bodo takšni manevri na novo nastajajočo koalicijo zgolj še utrdili in bodo stranke šle le še odločneje naprej. Podobno se je namreč po njegovih besedah izkazalo že v času predvolilne kampanje ob propadu vseh poskusov netenja afer. Volilni rezultat stranke Gibanje Svoboda, ki jo je na volitvah podprlo 34,5 odstotka volivcev, pa je pri strankah prihodnje koalicije le še utrdilo prepričanje o zmagi, uspehu in podpori ljudstva, meni Zorko. Tudi to, da so v svoje vrste povabili LMŠ in SAB, ki sta sicer tokrat izpadla iz DZ-ja, a sta si v preteklih mandatih nabirala parlamentarne izkušnje, po njegovem mnenju kaže na to, da se bodo na pritiske iz opozicije znali odzivati.

Medtem pa je bolj vprašljiva enotnost na drugi strani političnega spektra, meni. Do leta 2011 sta se namreč slovenski politični levi in desni pol izmenjevala v prevladi, vse od volitev 2014 pa je levi pol v prednosti, kar po Zorkovih besedah pomeni, da "koalicije, ki jih vodi Janša, dejansko vodijo v neki zaton desnice".

O možnostih sodelovanja nove koalicije in opozicije Zorko meni, da je po napovedi prvaka SDS-a Janeza Janše, da bodo tudi v opoziciji delovali državotvorno, in za zdaj videnih potezah nove opozicije težko pričakovati željo po iskanju dialoga z ene ali druge strani.

Hkrati poudarja, da ima zmagovalka aprilskih državnozborskih volitev v parlamentu močno, v slovenskem prostoru že nekaj časa ne videno večino, s katero lahko v danem mandatu izpelje marsikateri projekt. Prav tako je po njegovih besedah čutiti "kar nekaj jeze na koalicijski strani", zato pričakuje, da bodo stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica precej odločne v svojih dejanjih.

Pri iskanju ustavne večine bi po Zorkovem mnenju stranke na novo nastajajoče koalicije podporo lahko iskale pri NSi-ju, še posebej, če bo šlo za projekte, v katerih bo NSi prepoznal neposredno korist za stranko, tudi v smislu oddaljevanja od SDS-a. Da bi NSi stopil iz sence SDS-a, sicer po njegovih besedah ne gre pričakovati, a kot še opozarja, bodo v primeru odtegnitve podpore koaliciji pri posameznih projektih težko upravičili predvolilne obljube, da se zavzemajo za razvoj Slovenije in sodelovanje s komer koli.