V podkastu Številke v tej sezoni govorimo o besedi osebno. Tokratna gostja je Renata Dacinger, novinarka in voditeljica znanstvene oddaje Ugriznimo znanost. Vabljeni k branju povzetka in/ali poslušanju celotnega pogovora.

Če sva v oddaji Številke, najprej ena številska − vaša najljubša številka je šest.
Res je (smeh). Če me vprašate, zakaj, vam ne znam dati odgovora. Šest se mi je vedno zdela lepa, soda ... Junija imam rojstni dan, to je šesti mesec v letu, šest je torej moja številka.

Sorodna novica Sezona 6

V šesti sezoni Številk smo govorili o tem, kaj nas dela ljudi. O tem pa lahko veliko pove prav znanost.
Lahko o tem začneva in najbrž je to edino vprašanje danes, kjer ni treba iskati odgovora. Kaj nas dela ljudi? To, da razmišljamo, da nam ni vseeno za nekoga poleg nas in da skrbimo drug za drugega.

Ko sem iskal skupni imenovalec vseh odgovorov gostov v tisti sezoni, se je nekako izkazalo, da je to prav empatija, o čemer govorite tudi vi. Je te veliko v vašem življenju?
Trudim se, da je (smeh). Tega bi moralo biti veliko, ker se imamo potem vsi bolje.

Končuje se že 13. sezona oddaje Ugriznimo znanost. Poletje prinaša čas za oddih in iskanje novih idej.
Seveda, a to ne pomeni, da ne uživam v svojem delu. Zelo uživam, pravzaprav vedno bolj uživam tudi v lenarjenju (smeh). Pri dopustu mi je všeč, da lahko popolnoma neobremenjeno razmišljam o svojem delu. Če vidim neko zanimivo temo, v njej hitro prepoznam znanost. Ni mi treba tisti trenutek resno razmišljati, kaj in kako predstaviti, koga poklicati, kdaj pripraviti scenarij, kakšne posnetke posneti ..., ampak lahko sproščeno razmišljam. Takrat je miselni tok malce drugačen in lahko obrodi nove, zanimive in drugačne rezultate.

V naslednji sezoni podkasta Številke bodo osrednja tema knjige. Pogosto moderirate dogodke ob predstavitvi znanstvenih knjig. Kakšne knjige pa sicer še radi berete?
To se bo kmalu zgodilo, poletje je tu. Najraje imam kriminalke. Prava znanost se mi zdi napisati dobro kriminalko, da se na koncu vse niti povežejo. Bralci ob tem uživamo, imamo občutek, da vemo nekaj pred glavnim inšpektorjem in likom. Nečesa ne razumemo in se nam potem razkrije. Občutek imam, da sem pri tem lahko aktivno, veliko razmišljam, kdo je krivec in kaj se bo zgodilo. Te knjige imam res zelo rada.

Po koncu srednje šole ste razmišljali o študiju matematike in novinarstva. Kaj je na koncu pretehtalo v korist novinarstva?
Tega se zelo dobro spominjam. Premišljevala sem, v čem sem dobra. Zdelo se mi je, da sem dobra v matematiki in da uživam, ko se jo učim. Vse je logično, vse lahko izpelješ. Lahko sem se učila in računala pri prižganem radiu. Zdelo se mi je, da bi mi ta študij lahko šel in ne bi imela večjih težav. Po drugi strani pa v poklicu nisem videla pravega izziva. Zdelo se mi je, da bom učiteljica nekje na srednji šoli, zdelo se mi je, da bi lahko bilo v življenju še kaj bolj zabavnega. Ko danes gledam na to, se zavedam, da sem zelo grdo in površno gledala na njihov poklic, nisem razumela tega pomena. Kot najstnica sem si želela videti svet, potovati in biti uspešna novinarka. Zato je novinarstvo pretehtalo, ker sem si ga predstavljala narobe. Takrat sem si tako želela usmeriti življenje.

Glede na vaš obraz se mi zdi, da vam ni bilo žal te odločitve.
Ne, absolutno ne. Za sekundo sem pomišljala, kako bi bilo, če bi bilo. Še vedno zelo uživam v svoji službi, daje mi tisto, zaradi česar sem se odločila za njo. Spoznavam ogromno zanimivih ljudi, vedno je nekaj novega. Ta dinamika obstaja.

V igri asociaciji ste ob besedi matematiki zapisali natančnost. Sklepam, da je ta natančnost tudi sinonim za vas.
Mislim, da ja (smeh). Včasih mi to natančnost ljudje celo očitajo. Lahko bi rekla, da včasih ne znam odnehati. Natančnost ali pa se ji vsaj približati ... To mi je v življenju pomembno. Poskušam, poskušam in ne odneham kar tako.

Vam natančnost očitajo zato, ker jo sami pričakujete in "zahtevate" tudi od drugih?
Seveda (smeh). V življenju se naučiš neke prave meje, kdaj in kako je dovolj, kdaj se splača za to natančnost narediti marsikaj in kdaj popustiti in reči, da v resnici ni potrebna in pomembna.

Odraščali ste v družini z dvema otrokoma. Imeli ste starejšo sestro, sem prav razumel, da si je oče za drugega otroka želel sina?
Tega mi pravzaprav nikoli ni rekel, a glede na to, kako smo živeli in kako se je vedel do mene, se mi je to zdelo, da si je želel. Nikoli nisem čutila, da bi bilo kaj narobe ali da ni bil zadovoljen z mano. Zakaj pa sem si mislila, da si je želel sina? To sem predvidevala zaradi verjetnosti (smeh). Mislil je, če bo imel sina, da bo večja verjetnost, da ga bo zanimalo delo na popoldanski kmetiji, popravljanje strojev ... Da bo vse znanje šlo naprej in ne v nič. A bila sem bolj tehnični tip, zato je to znanje vseeno pristalo pri meni. Zelo mi je bilo všeč, ko sva skupaj popravljala stroje, 'šraufala' mopede ...

V šoli ste bili perfekcionistka, želeli ste si imeti same petice.
Ampak zanimivo, to je bila moja želja. Zdelo se mi je, da je to mogoče doseči, in potem si rečeš 'zakaj pa ne'.

Če poveževa natančnost, perfekcionizem in službo: veliko premišljujete o izdelku in kakšen bi bil, če bi imeli na voljo več resursov?
Včasih sem žalostna, ker mi ni dobro uspelo, včasih gre za mešanico obeh čustev. Zdaj sem se počasi naučila oziroma navadila, da vsega ne moreš imeti v rokah. Vprašam se, ali sem naredila vse. Če je odgovor 'ne', sem še malo bolj žalostna in nezadovoljstvo skupaj traja še dlje. Če pa ugotovim, da smo se vsi potrudili, pa si rečem, da bo naslednjič bolje. Ko nekaj narediš dobro, ti ta služba daje res odličen občutek, greš za 10 kg lažji domov. Poskakuješ in greš z nasmehom domov, če pa ti kaj ne gre, to nosiš s seboj in ti ni vseeno. Napake vidijo tudi drugi, ne dosežeš tega, kar si si želel, da bi tudi drugi to temo videlo kot pomembno in zanimivo. To res ni dobro.

13 sezon je dolga doba, a tedenska frekvenca je kar velika. Imate kdaj težave pri snovanju tem?
Ne, ne počutimo se utesnjene. Odlično bi bilo, če bi imela čas, da bi en ali dva dneva hodila na fakultete in institute, kjer bi mi povedali, kaj vse počnejo. Morda se počutim prikrajšana, da bi poznala vse, kar se tam dogaja. Če bi poznala več raziskav in več drobnih zgodb iz vsakega laboratorija, bi ugotovila, da obstaja ogromno tem. Znanost napreduje vedno hitreje, teme prihajajo. Včasih se zdi, da res ne bomo ničesar našli in da smo že vse povedali, a se vedno najde kaj novega.

Ali se zgodi obratno? Torej, da znanstveniki sami potrkajo na vaša vrata, ker prepoznajo pomen vaše oddaje?
Ja, to je ogromen uspeh, da nas prepoznajo in nam zaupajo. Od začetkov, ko sem klicala na fakultete in institute, sem govorila z direktorji in so oni iskali, kdo bi se pri njih s tem ukvarjal, potem smo prišli do tega, da so začeli pošiljati PR-sporočila, zdaj pa smo v trenutku, ko nas poiščejo že znanstveniki sami, dolga pot je bila vmes!

Ko omenjate zaupanje. Ob pandemiji se je povečalo zaupanje v javne medije, potem pa se je to vrnilo na stare tirnice ali celo nižje. Kako pa ocenjujete v tem času zaupanje v znanost, ki v celotni zgodbi v pandemiji zaseda pomembno mesto?
Naredili ste dober povzetek. Na začetku sta se zaupanje in podoba nekako dvignila, potem pa sta se vrnili na staro pozicijo ali celo nižje. Vredno bi bilo razmisliti, zakaj. Vedno so obstajali ljudje, ki so dvomili o znanosti, imeli svoje teorije zarote, vse videli drugače, vse razumeli narobe in videli drugačno motivacijo znanstvenikov. A ti ljudje so bili včasih ločeni drug od drugega, lahko si šel v Hyde park, kjer te je morda kdo poslušal. Danes se ti ljudje lahko povežejo, zato je videti, da je teh ljudi, ki ne verjamejo znanosti, bistveno več, kot jih je v resnici. Verjamem, da večina še vedno verjame znanosti in znanstvenikom. Čisto vsak dan uporabljamo dosežke raziskovalcev in znanstvenikov.

Sorodna novica V Sloveniji smo bili priča vremenskemu ekstremu, ki je značilen za Sibirijo

Žiga Zaplotnik je pred časom v Številkah razmišljal: "Znanost jemljemo selektivno − kadar nam je v ekonomskem interesu, znanost zagrabimo z veliko žlico in jo vzamemo za svojo. Ko pa znanost opomni na stvari, ki jih ne počnemo prav, jo pogosto označujemo kot lažno znanost ali kot zaroto."
Ta njegovo misel sem si tudi sama zapomnila, veliko sem razmišljala o njej. To velja za vsa področja našega življenja, ko nam nekaj ustreza, si to vzamemo, ko nam ne ustreza, pa želimo najti 1001 argument ali dokaz, da to ne drži. Se popolnoma strinjam z Žigo.

Žiga Zaplotnik se ukvarja s podnebjem, kar je eden od največjih izzivov tako znanosti kot človeštva sicer. Ali podnebno prihodnost vidite optimistično ali pesimistično?
Sem velik optimist. Na stvari nikoli ne gledam negativno, vsaj na začetku ne. Ko pa začnem razmišljati o podnebnih spremembah, kaj naredimo, kaj smo naredili in kaj sem kot posameznica pripravljena narediti, ali ima to sploh kakšen vpliv na celotno dogajanje? Potem začnem razmišljati malo bolj črnogledo. Prihodnosti se malo bojim. Smo konec maja, zelo je vroče. Spomnim se, ker imam rojstni dan v začetku junija, da včasih ni bilo tako. Te prihodnosti me je malo strah.

Sorodna novica Ksenija Benedetti: Ko ljudem zmanjka argumentov, se spravijo na videz

Ko sva pri vprašanju statusa znanosti, prihaja do rubrike Štafeta, v kateri vprašanje postavlja zadnji gost. Prejšnji teden je gostovala Ksenija Benedetti in vas sprašuje: 'Kako bi lahko v medijih ojačali zvočnike glede uspehov naših znanstvenic in znanstvenikov, da bi se približali odmevnosti novic v športu?'
Uredniki bi se morali odločiti, da je znanost pomembna in znanosti nameniti določeno število minut. Ljudje bi jo bolj sprejeli. Odločitev o znanosti poročati in govoriti o njej.

Vabljeni k poslušanju celotne epizode (kliknite na spodnjo sliko), v kateri bo govor še o naslednjih temah:
− Empatija do gostov.
− O spominu.
− Razmišljanje o demenci.
− Najljubši pisci kriminalk.
− Seznam gostov, ki bi jih rada gostila v oddaji Ugriznimo znanost.
− Učenje šivanja.
− Branje knjig do samega konca.
− Privilegij dolgotrajnega ustvarjanja zgodb.
− Ustvarjanje dokumentarnih filmov.
− Ekipa, ki ustvarja Ugriznimo znanost.
− O sanjah.
− Pomen znanosti.
− Vloga učiteljev pri spodbujanju motivacije do radovednosti in ljubezni do znanosti.
− Privlačnost Arktike.
− Ali vsebine oddaje predstavi tudi svojima otrokoma.
− Nagrade, ki jih je prejela.
− #PohvalaNaDan