Golob je takoj po razglasitvi izidov tajnega glasovanja prisegel kot novi predsednik vlade. V govoru po prisegi je dejal, da je hvaležen in ponižen, da bo lahko Slovenijo popeljal v boljšo prihodnost, kakršno jo državljani Slovenije zaslužijo. Hvaležen je vsem tistim, ki gredo z njim po poti od začetka, in tistim, ki se mu bodo mogoče pridružili pozneje, ko bodo ugotovili, da dela v skupno dobro, je sklenil.

Glasovanje ni bilo napeto, saj koalicija šteje 53 poslancev, podporo pa sta napovedala tudi poslanca narodnih skupnosti, torej skupaj 55. En manjkajoči glas gre na račun poslanke koalicije na bolniškem dopustu. Po napovedih so proti glasovali poslanci SDS-a in NSi-ja.

Golob je tako v DZ že vložil listo ministrskih kandidatov, zaslišanja pred pristojnimi delovnimi telesi DZ-ja se bodo po njegovih besedah začela v soboto oziroma ponedeljek. Cilj prihodnjih vladnih strank Gibanje Svoboda, SD in Levice še vedno ostaja vlado sestaviti do 3. junija. Po zadnjih informacijah bi tako, če na zaslišanjih ministrskih kandidatov ne bo večjih presenečenj, DZ lahko o novi vladi glasoval že v sredo.

Golob po izvolitvi prejel prve čestitke

Premier Janez Janša, ki je vodil vlado od 3. marca 2020, je na Twitterju čestital svojemu nasledniku Robertu Golobu ob izvolitvi za mandatarja. "Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo," je ob tem zapisal.

Golobu je čestital tudi predsednik republike Borut Pahor in se priporočil za tvorno sodelovanje. Hkrati so mu čestitali v poslanskih skupinah SD-a, Levice in NSi-ja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta Golobu nocoj na Twitterju čestitala za izvolitev na mesto predsednika slovenske vlade. Čestitki sta zapisala v slovenščini in angleščini. "Robert Golob, čestitke za izvolitev na mesto predsednika slovenske vlade! Naša Unija je v središču vaših prizadevanj. Skupaj zgradimo močno Evropo, ki bo kos sedanjim in prihodnjim izzivom!" je zapisala predsednica komisije. "Čestitke Robertu Golobu, novemu predsedniku slovenske vlade! Prepričan sem, da bo Slovenija aktivno sodelovala in prispevala k razvoju naše Evropske unije," pa je navedel Michel.

Golob: Ljudem bomo vrnili upanje v prihodnost

Volivci so se pred mesecem dni jasno odločili, da želijo živeti v normalni državi, kjer ne bodo ves čas v negotovosti, kaj bo prinesel naslednji dan, je svoj prvi nagovor na izredni seji državnega zbora začel kandidat za mandatarja za sestavo vlade Robert Golob. V tem mesecu se je, kot je dejal, spraševal, kaj dejansko ljudje od njega in vladajočih pričakujejo. Na različne načine je ugotovil, da ljudje ne zahtevajo nič drugega kot to, da bo prihodnost lepša. Želijo si upanje na boljšo prihodnost, je navedel. To si želijo ljudje vseh strani, levi in desni, in Golob je ljudem javno podal obljubo, da bo to prinesel. Nadalje je dal zavezo, da bo sodeloval s civilno družbo. Vzpostavil bo mehanizem za konstanten, kontinuiran dialog.

Želijo si socialno pravično, solidarno družbo, ki bo temeljila na znanju. Samo z znanjem namreč lahko ustvarjamo vrednost, s katero bomo lahko udejanjali socialno pravično in solidarno državo, je navedel.

Nato je izbral tri programske prioritete. Med njimi je kot prvo predstavil zdravstvo. Socialno pravična država namreč temelji na zdravstvenem sistemu, ki mora biti dostopen vsakomur ne glede na njegov socialni status, je dejal Golob. Napovedal je skorajšnjo vložitev interventnega zakona v DZ in tudi upanje, da ta ne bo zablokiran. Zakon bo vseboval načrt stresnega testa zdravstva, po katerem bodo preverili skrajne zmožnosti sistema, nosilce odgovornosti, ki bodo morali prevzeti odgovornost za pripravo sprememb, in denar, da bodo spremembe lahko udejanjili. Nato bodo poskušali v 18 mesecih pripraviti spremembe, temeljito reformo zdravstvenega sistema, ki bo udejanjena leta 2024 in bo lahko vzdržala naslednjih 20 let. K snovanju načrta so povabljeni zdravniki, medicinske sestre, najboljši pravniki in ekonomisti, je dodal. Kaj pa so ključne usmeritve reforme? Golob je med drugim naštel organizacijo, informatizacijo in digitalizacijo, "ustrezen način dela" na primarnem nivoju, izkoreninjenje korupcije in načelo, da denar sledi bolniku.

Drugo prioritetno področje bo draginja. Golob je napovedal ukrepe, ki bodo opravili cenovne negotovosti, in to že do letošnje jeseni. Najprej bodo poiskali vzroke in poskušali ugotoviti, katere podražitve so utemeljene in katere špekulativne. Nato bodo začeli sklepati prostovoljne dogovore s proizvajalci in trgovci in tako poskušali zagotoviti, da v Sloveniji ne bo "vojnih dobičkarjev", kot se je izrazil Golob. In na koncu, če bo to res potrebno, bodo šli tudi v regulacijo cen. Dolgoročni ukrepi za stabilizacijo bodo "intenzivni in odločni", je nadaljeval. Ukvarjali se bodo z "elektrifikacijo in solarizacijo" Slovenije, čemur se bo moral prilagoditi celoten javni sektor. To je po Golobovih besedah edini način, da se sočasno izvijemo iz podnebne in zelene krize, pa tudi iz odvisnosti od fosilnih goriv. To lahko po Golobovih zagotovilih storimo "ekonomsko zelo učinkovito".

Napovedal je široko digitalizacijo, ki bo vsebovala zajem podatkov in povezljivost vseh sistemov. Šele takrat bomo imeli dejanske informacije in šele takrat bomo vedeli, kaj počnemo, je zatrdil.

Zadnja prioriteta je znanje, prek katerega bomo lahko ustvarili družbo visoke dodane vrednosti, je navedel. Ne želi si družbe z nizko plačanimi delovnimi mesti ali, kot se je izrazil, "ne želimo si družbe hlapcev". Zato bo njegova vlada vlagala v znanje, ki bo ustvarilo vrednost. Pri tem je podal svojo definicijo vrednosti. Vrednost ni samo materialna, ni samo denar, je še marsikaj več. Vrednost lahko ustvarjajo v javnem sektorju, kulturniki, šolniki. Golob je napovedal vlaganja v ljudi v javni upravi, da bodo lahko razvijali svoje vrline in počeli tisto, kar lahko počnejo najboljše. Ker ko nekdo počne nekaj, kar mu je najbolj pisano na kožo, lahko družbi največ da. In ta "imperativ" namerava Golob prenesti "v vse pore družbe", tudi v gospodarstvo. Napovedal je ukrepe, ki bodo omogočili, da se bodo mladi po študiju – tudi v tujini – vrnili domov in si tu ustvarili družino, da bo delovno prebivalstvo v svojem delu našlo smisel in poslanstvo, kjer bodo mlajši upokojenci še dejavni, kjer bodo starejši upokojenci lahko mirno preživeli starost doma, ne da bi se odpovedali številnim storitvam. Pri tem bo treba velikokrat sprejemati težke odločitve, je navedel Golob, denimo med delom in kapitalom, in ta je zanj še najlažja, pa med različnimi skupinami prebivalstva. Zagotovil je, da bodo pri odločitvah vedno delovali tako, da ne bodo krnili dostojanstva ljudi.

Golob je še spomnil, da je danes 25. maj, dan, "ki se ga eni mogoče spominjate malo čudno". (25. maj je bil v nekdanji Jugoslaviji dan mladosti oziroma praznik rojstva Josipa Broza - Tita.) Golob pa se tega praznika spominja z veliko radostjo in zaradi veselja do življenja. "In to veselje je tisto, kar hočemo vrniti vsem," je sklenil nagovor.

Tonin: Bomo konstruktivna opozicija, ne pa tudi tiho

Stališče poslanske skupine NSi-ja je predstavil Matej Tonin. Prihodnjim vladajočim je sporočil, da lahko Slovenci veliko dosežemo samo v sodelovanju. Napovedal je, da bo NSi "konstruktivna opozicija", podpirala bo dobre predloge vlade in če bo povabljena, tudi sodelovala pri oblikovanju skupnih zakonskih predlogov. Je pa dodal, da to ne pomeni, da bodo "tihi in pridni", temveč bodo uporabili vse demokratične možnosti, da preprečijo "socialistične eksperimente", pri tem je naštel tiho nacionalizacijo ter dodatne obdavčitve tistih, ki ustvarjajo. Ob tem je Tonin napovedal, da bo NSi uporabil vse poslovniške in zakonske možnosti, da ubrani spremembe dohodninskega sistema, sprejete v prejšnjem mandatu. Tonin je ocenil, da je koalicijski sporazum preveč nagnjen v eno stran, in sicer v korist stranke Levica, zato bo NSi glasoval proti kandidatu za predsednika vlade, ki je takšen sporazum podpisal. Vodja NSi-ja je še napovedal, da bodo sami vložili veliko zakonskih predlogov in da bodo jeseni ob morebitnem novem covidnem valu podprli vse ukrepe, ki jih bo podprla tudi stroka.

Prednik: V pogodbi ključne socialdemokratske vsebine

Jani Prednik je v predstavitvi stališča poslanske skupine SD-ja navedel, da so ljudje na teh volitvah jasno izbrali enakost, solidarnost, blaginjo in zavrnili politična prepiranja, neupoštevanja pravil ter vmešavanje politike v neodvisne institucije. Stranki SD pa je v koalicijsko pogodbo uspelo uvrstiti ključne socialdemokratske vsebine. Med njimi je Prednik naštel močno gospodarstvo za socialno varnost vseh, enakomerno porazdeljen regionalni razvoj, dober položaj Slovenije v Evropski uniji, dogovor o zakonu o skrajševanju čakalnih vrst, 20.000 stanovanj do leta 2030, nadzor nad najemniškim trgom in možnost regulacije najemnin. Goloba bodo podprli, ker verjamejo, da lahko tej koaliciji navedeno uspe uresničiti.

Vatovec: Ljudje so siti neoliberalnih eksperimentov

Matej T. Vatovec je v imenu poslancev Levice sporočil, da podpirajo Goloba in obljubljajo, da bodo delovali kot "konstruktiven in dosleden" partner v koaliciji. Levica koalicijsko pogodbo razume "v takšni smeri, kot neko podlago, ki bo pripravljena in sposobna poslušati vse in najti najboljše rešitve, ki bodo imele v središču človeka". Vatovec je nekatere nezadovoljne odzive na koalicijsko pogodbo označil kot glasove, ki prihajajo iz relativno majhnih, a privilegiranih skupin ali njihovih interesnih združenj, in kot razumljiv odziv na jasno napoved reza z ustaljenim stanjem. Ljudje so namreč po 14 letih nenehnih "slabih eksperimentov", od privatizacije do varčevanja, siti neoliberalizma. Čas je, da znova v središče postavimo človeka, je navedel Vatovec in med drugimi prioritetami poudaril še skrb za okolje, ki ga moramo ohraniti za prihodnje generacije.

Godec: Da ne bosta umrla tako zdravstvo kot bolnik

Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je ocenila, da je podpisana koalicijska pogodba v marsikaterih točkah diametralno nasprotna stališčem koalicijskih strank, pa tudi ministrskih kandidatov. "Zato težko pričakujemo vsaj približno harmonijo znotraj vlade in koalicije," je dejala. Dodala je, da se bo to odražalo v stanju razvoja Slovenije, in sicer "v smislu stagnacije ali celo vračanja v preteklost, ko so podjetja selila sedeže v tujino".

Spomnila je na Golobove napovedi o eksperimentu v javnem zdravstvenem sistemu, s katerim naj bi ugotovili, kje so meje javnega zdravstva. "Bojazen je, da bomo na koncu eksperimenta doživeli to, da bosta umrla tako bolnik kot zdravstvo," je dejala Godec.

Poslance SDS-a med drugim moti, da bo v novi vladi SD prevzel resorje, ki z osrednjimi vrednotami socialne demokracije nima skoraj nič skupnega, kar po besedah Jelke Godec očitno pomeni, da je ta stranka "popustila pod Levico".

Opozorila je še na hitrost, s katero se oblikuje nova vlada pod Golobovim vodstvom. "V teh časih ni pomembna hitrost, temveč modrost, tehtne odločitve, ki bodo pripomogle k varnosti, stabilnosti in nadaljnjemu razvoju Slovenije," je poudarila in dodala, da v SDS-u teh kvalitet v Golobu ne vidijo. A to po njenih besedah ne pomeni, da "zapirajo vrata za tvorno sodelovanje v prihodnje".

SDS Goloba ne bo podprl.

Sajovic: Ljudje so nam državo zaupali v upravljanje

Poslanec GS-ja Borut Sajovic je poudaril, da je več kot tretjina vseh volivcev svoj glas namenila njihovi stranki, kar razume kot opredelitev ljudi proti demontaži demokracije in pravne države. Pri tem se v stranki zavedajo, da so jim ljudje državo zaupali samo v upravljanje. Da so v njih prepoznali nekoga, ki razume prihodnost in razvojne izzive ter pozna rešitve za energetsko, prehransko in morebiti tudi "covidno realnost". V Golobu vidi človeka, ki ima suveren, odločen, a prijazen in človeški nastop.

Sajovic je priznal, da njihov prvotni načrt reorganizacije ministrstev ne bo izveden takoj, a jih nedržavotvorne ovire ne bodo ustavile. Vlado bodo s tremi novimi resorji razširili nekaj mesecev pozneje. "Vizija do leta 2030 je začrtana in ponosni smo, da jo bomo skupaj s Socialnimi demokrati in Levico spisali na novo," je sklenil.

Sajovic bo v primeru izvolitve Goloba za mandatarja postal vodja poslanske skupine stranke.

Za večjo podporo avtohtonim narodnim skupnostim

V imenu poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti je Felice Žiža vse prisotne pozval, naj se pridružijo prizadevanjem za odpravo "velikega razkoraka" med ustavnopravnimi normami, ki so v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, in dejansko uveljavitvijo teh norm v vsakdanjem življenju. To velja za javno rabo italijanskega in madžarskega jezika na področju občin, kjer živita obe avtohtoni narodni skupnosti, pa za uresničevanje pravic na področju vzgoje, izobraževanja, javnega obveščanja v maternem jeziku, razvoja gospodarske osnove itd. Žiža je napovedal podporo Golobu.

Nataša Sukič izvoljena za podpredsednico državnega zbora

Poslanci so na tajnem glasovanju z 52 glasovi za in 29 proti za podpredsednico državnega zbora izvolili poslanko Levice Natašo Sukič. Predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič bosta tako odslej pri delu pomagali dve podpredsednici, tretje podpredsedniško mesto pa ostaja nezasedeno.

Kandidaturo Nataše Sukič so vložili poslanci iz vrst prihodnje koalicije, torej Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice. Prvopodpisani pod kandidaturo Matej T. Vatovec (Levica) je v obrazložitvi predloga Natašo Sukič ocenil kot "multipraktik", saj je imela v svoji poklicni poti različne vloge. Po njegovih besedah je borka, ki ne trpi nepravičnosti, zanjo je pomembno, da so pravila enaka za vse.

Podporo pa so ji odrekli v SDS-u in NSi-ju. Po besedah Franca Breznika (SDS) sicer ne gre za nasprotovanje "ad personam", temveč ker Sukič pripada "izredno radikalni stranki", ki ne sodi v vrh zakonodajne veje oblasti. V NSi-ju pa po besedah Janeza Ciglerja Kralja Sukič presojajo po preteklih ravnanjih. "Žal smo bili z njene strani večkrat deležni vedenja, ki podpredsednici DZ-ja ne pritiče," je dejal.

SDS ni predlagal tretjega podpredsednika DZ-ja

Tretjega podpredsednika DZ-ja bi morala predlagati opozicijska stranka SDS, a je po torkovem kolegiju vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec dejala, da kandidata oz. kandidatke ne bodo predlagali.

"SDS ne zahteva ne več ne manj predsedniških in podpredsedniških mest, ampak toliko, kot mu jih pripada po poslovniku," je dejala Godec. Trenutno namreč stranki pripada pet predsedniških mest. "V SDS-u se ne strinjamo s trenutnim razrezom in zahtevamo, da se upošteva matematični izračun in razrez, ki je določen po poslovniku DZ-ja. To je šest predsedniških mest za SDS v delovnih telesih in 16 podpredsedniških mest. Dokler to ne bo uresničeno, ne bomo dali predlogov kandidatov za ta mesta, tudi ne za podpredsednika državnega zbora in člane delovnih teles."

Na seji kolegija predsednice DZ-ja je namreč poslanska skupina NSi-ja predlagala dopolnilo, ki je mesto predsednika komisije za nadzor javnih financ dodelil njim, ob podpori koalicije pa je kolegij ta predlog potrdil. Poslanec Aleksander Reberšek (NSi) je danes dejal, ker skladno s poslovnikom vodenje komisije za nadzor javnih financ in komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pripada opoziciji, je edino korektno, da si opozicijski stranki vodenje teh dveh komisij razdelita, je dejal Reberšek.

Delovna telesa DZ-ja lahko začnejo delo, generalna sekretarka DZ-ja ostaja Zore Tavčar

Državni zbor je na mesto generalne sekretarke DZ-ja znova imenoval Uršulo Zore Tavčar. Poslanci so ustanovili tudi parlamentarna delovna telesa in imenovali njihove predsednike ter podpredsednike. Ker v SDS-u svojih kandidatov protestno niso predlagali, ta mesta še niso popolnjena. Kljub temu pa delovna telesa lahko začnejo delo.

Delovna telesa, v katerih mesta predsednikov pripadajo SDS-u, bodo do preklica vodili podpredsedniki. Predvidoma že ta teden bodo namreč pred odbori potekala prva zaslišanja kandidatov za ministre.

Niso pa še ustanovili komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, saj morajo v njej vodilne funkcije in večina članov pripadati poslancem opozicije. Ker pa poslanci SDS-a niso predlagali svojih kandidatov, temu pogoju ni mogoče zadostiti.

V DZ vložena lista ministrskih kandidatov

Novi mandatar Robert Golob je v DZ vložil listo kandidatov ministrske ekipe. Lista temelji na obstoječem razrezu ministrstev, saj je SDS spremembo ministrstev začasno zaustavila s predlogom za posvetovalni referendum o predlogu sprememb zakona o vladi. Golob v predlogu predlaga, da se predstavitve kandidatk in kandidatov začnejo v soboto.

Sorodna novica Gibanje Svoboda, SD in Levica so podpisali koalicijsko pogodbo. Glasovanje o mandatarju v sredo.

Svoje načrte bodo najprej predstavili kandidat za gospodarskega ministra Matjaž Han, kandidatka za zunanjo ministrico Tanja Fajon, Igor Papič, ki je kandidat za ministra za izobraževanje, Klemen Boštjančič kot kandidat za finančnega ministra in Matej Arčon, ki kandidira za ministra za zamejce in Slovence po svetu.

V soboto je predvidenih šest zaslišanj. Predstavili se bodo kandidat za obrambnega ministra Marjan Šarec, kandidat za kohezijskega ministra Aleksander Jevšek, kandidatka za notranjo ministrico Tatjana Bobnar, kandidatka za upravno ministrico Sanja Ajanovič Hovnik, kandidatka za ministrico za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh in Dominika Švarc Pipan, ki kandidira za pravosodno ministrico.

Zadnja šesterica ministrov bo na vrsti v ponedeljek, ko bodo pred pristojne parlamentarne odbore stopili Bojan Kumer kot kandidat za infrastrukturnega ministra, Irena Šinko kot kandidatka za kmetijsko ministrico, Luka Mesec kot kandidat za ministra za delo, Uroš Beržan, ki kandidira za okoljskega ministra, kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan in Asta Vrečko, ki je kandidatka za vodenje ministrstva za kulturo.