Države članice Evropske unije že skoraj mesec dni brez uspeha iščejo soglasje o šestem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Dogovor onemogoča Madžarska, ki nasprotuje popolni prepovedi uvoza ruske nafte.

Po neuradnih informacijah je zdaj na mizi kompromis, po katerem bi embargo uvedli samo na rusko nafto, ki v Evropsko unijo prihaja po morski poti, transport po naftovodih pa bi bil iz sankcij izključen.

Madžarski premier Viktor Orban je bil jasen: embargo na rusko nafto bi za madžarsko gospodarstvo pomenil jedrsko bombo, Budimpešta pa bi ga po besedah madžarskega zunanjega ministra Szijjarta podprla le, če vanj ne bodo vključene dobave iz Rusije po naftovodih.

In vse kaže, da bo to tudi dobila – s kompromisom, o katerem zadnje dni razpravljajo veleposlaniki držav članic, ali bi imel podporo vseh, pa pri voditeljih preverja tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Cena, ki jo je za ohranitev enotnosti evropskega odziva na rusko agresijo Bruselj očitno voljan plačati.

V šestem svežnju sankcij, ki zaradi madžarske blokade zdaj stoji, namreč ni le ruska nafta, marveč tudi izključitev iz mednarodnega bančnega sistema SWIFT še za tri ruske banke, med njimi za največjo Sberbank, prepoved oddajanja treh ruskih državnih televizij v Evropski uniji, podaljšan je seznam sankcij za ruske posameznike, med njimi za odgovorne za vojne zločine v Buči, na njem pa sta tudi ruski patriarh Kiril in nekdanja ruska telovadka Alina Kabajeva, tesna zaveznica ruskega predsednika Putina.

Gospodarski pritisk na Rusijo, ob tem še zagotavljajo v Bruslju, ne bo veliko manjši, saj po naftovodih iz Rusije po podatkih komisije v Evropsko unijo prihaja le tretjina vse uvožene nafte, dve tretjini pa po morskih poteh.