Foto: Forum slovanskih kultur
Foto: Forum slovanskih kultur

Cilj Poti pisateljic je povezati dela in življenja evropskih pisateljic ter jih občinstvu predstaviti z dinamičnimi in navdihujočimi dejavnostmi ter obenem poglobiti strokovno, kulturno in turistično raziskovanje ženske literature, pa tudi lokacij in življenjskih zgodb, ki so v veliki meri prispevale k oblikovanju evropskih vrednot in današnjih družbenih ureditev, so zapisali v Forumu slovanskih kultur (FSK).

Iz Slovenije so v Pot pisateljic vključene pisateljica Zofka Kveder (1878–1926) in pesnici Lili Novy (1885–1958) ter Ljubka Šorli (1910–1993). Poleg njih so vključene še književnice iz Bolgarije, Črne gore, Poljske, Srbije in Rusije.

Snovanje nove kulturno-turistične poti se je pred petimi leti začelo razvijati na pobudo mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur. Konec leta 2020 je bilo formalno ustanovljeno in registrirano združenje Pot pisateljic. To ima svoj sedež v Vili Zlatica v Ljubljani. V svojih vrstah ima trenutno šestnajst članov, od tega šest iz Slovenije. To so Mestna občina Ljubljana, Občina Loški Potok, Forum slovanskih kultur, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem in Vodnikova domačija.

"V številnih slovanskih literaturah, izjema v projektu je poljska književnost, so pisateljice vstopile na kulturno področje šele v drugi polovici 19. stoletja, zato so bile pionirke pri odkrivanju novih poti, velikokrat so bile tudi medkulturne posrednice. Če uporabim izraz, povezan z geografijo, saj gre za kulturno pot, bi lahko rekla, da so si velikokrat morale same izkrčiti literarno krajino, saj tega ni storil nihče pred njimi. Več kot jih je bilo, več je bilo poti," je o poti povedala predsednica znanstvenega sveta združenja Pot pisateljic in strokovnjakinja za ženske študije ter profesorica na Univerzi v Novi Gorici Katja Mihurko Poniž.

Predsednica združenja Pot pisateljic in direktorica Foruma slovanskih kultur Andreja Rihter je povedala, da je literatura za slovensko kulturo in samobitnost izjemno pomembna, pisateljice pa so bile v veliki meri prezrte in porinjene ob stran. "Veseli nas, da bodo tudi s pomočjo naše Poti pisateljic deležne pozornosti, ki si jo nedvomno zaslužijo," je dodala.

Predsednica programskega sveta združenja Pot pisateljic in direktorica Ivanine hiše pravljic iz hrvaškega Ogulina Tihana Turković je poudarila, da bodo dejavnosti, zasnovane s podporo programskega sveta, zagotovo prispevale k prizadevanju, da se pot dotakne vseh segmentov družbe in družbenega življenja.

Fotografija s predstavitve Poti pisateljic. Foto: Forum slovanskih kultur
Fotografija s predstavitve Poti pisateljic. Foto: Forum slovanskih kultur

Pomen kulturne poti so poudarili tudi na ministrstvu za kulturo. Sekretarka na direktoratu za kulturno dediščino Špela Spanžel je povedala, da so na ministrstvu prepričani o velikem potencialu programa kulturnih poti in o nujnosti medresorskega povezovanja, da bi ustvarili stabilne pogoje in spodbudili trajno upravljanje dejavnosti, ki povezujejo dediščino in turizem, izobraževanje in ustvarjalnost s poudarkom na mladih ter sodelovanju lokalnih skupnosti.

"Posebna pozornost je namenjena pomembnim datumom skozi vse leto, od mednarodnega dneva žena do rojstnega dne vsake od avtoric, pa tudi različnim vrstam dogodkov. Od pripovedovalskih in dramskih predstav do ustvarjalnih ter izobraževalnih delavnic in razstav. Vsekakor velja poudariti, da so dejavnosti zasnovane za različne starostne skupine, od vrtčevskih otrok, dijakov in študentov do odraslih, strokovne javnosti in upokojencev," je še dejala Tihana Turković.

Uradna podelitev certifikata bo na 11. posvetovalnem forumu o kulturnih poteh Sveta Evrope, ki bo potekal oktobra na Kreti v Grčiji.

Vse pisateljice, vključene v projekt:

Bolgarija:
- Elisaveta Bagrijana (1893–1991)
Črna gora:
- Divna Veković (1886–1941)
Hrvaška:
- Ivana Brlić Mažuranić (1874–1938)
- Marija Jurić Zagorka (1873–1957)
Poljska:
- Maria Konopnicka (1842–1910)
Slovenija:
- Zofka Kveder (1878–1926)
- Lili Novy (1885–1958)
- Ljubka Šorli (1910–1993)
Srbija:
- Jelena Dimitrijević (1862–1945)
- Desanka Maksimović (1898–1993)
- Isidora Sekullić (1877–1858)
Rusija:
- Anna Ahmatova (1889–1966)
- Marina Cvetajeva (1892–1941)
- Zinaida Gippius (1869–1954)