Kot je pred kratkim poudaril premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, je sprejem novele zakona o nalezljivih boleznih ena od prioritet vlade, saj bo med drugim ključen za pripravo nove covidne strategije. Golob pričakuje, da bo novelo DZ sprejel še pred parlamentarnimi počitnicami.

Predlagano novelo je skupina poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga (Svoboda) vložila po skrajšanem postopku. Sluga je bila sicer prvopodpisana pod predlog novele, ki jo je poslanska skupina nepovezanih poslancev pod njenim vodstvom tudi vložila v DZ v prejšnjem sklicu DZ-ju. Podpise pa so pod predlog novele zakona tokrat prispevali poslanci koalicijskih Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice.

Svojih podpisov sicer niso prispevali poslanci SD-ja Meira Hot, Bojana Muršič in Damijan Zrim. Kot je za STA pojasnila Hot, se sicer s samo vsebino predloga novele zakona načeloma strinjajo, a menijo, da bi bila primernejša obravnava po rednem postopku. Tako bi namreč o predlogu novele zakona znova opravili javno predstavitev mnenj, pri čemer bi lahko svoje pripombe podali tudi državljani, kar bi zakonu dalo tudi večjo legitimnost, še ocenjuje Meira Hot. Med podpisanimi poslanci prav tako ni poslanca Gibanja Svoboda Bojana Čebele, a kot so za STA pojasnili v poslanski skupini, vsebinskih zadržkov z njegove strani ni, pač pa je njegov podpis izpadel po pomoti.

Takrat vložena novela je zakonodajno pot sklenila po javni predstavitvi mnenj na pristojnem odboru, saj je kmalu zatem osmi sklic DZ-ja sklenil svoj mandat.

Kaj želijo doseči z dopolnitvijo zakona

Cilj zakona je v čim krajšem roku odpraviti neskladje 39. člena zakona o nalezljivih boleznih z ustavo, ki ga je pred dobrim letom ugotovilo ustavno sodišče. DZ-ju je sicer naložilo, da mora neskladnosti odpraviti v roku dveh mesecev.

Predlog določa, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji se lahko sprejemajo ukrepi na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, opredeljuje namene, vrste in obseg ukrepov, pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje.

Ukrepi bi se odrejali postopoma, na podlagi intenzivnosti njihovega poseganja v človekove pravice in temeljne svoboščine, vse z namenom uresničevanja pravice do zdravja in življenja. Novost predloga je v poudarjeni vlogi državnega zbora, saj predvideva intenzivnejši in strožji parlamentarni nadzor nad ukrepi, ki jih sprejema vlada v izjemnih razmerah zdravstvenih kriz.

Predvideno je tudi, da minister za zdravje ustanovi strokovno skupino za oblikovanje strokovnih ocen. "Predlog uvaja obveznost, da se strokovna ocena, skupaj z njeno obrazložitvijo, objavi v uradnem listu," še piše v poglavitnih rešitvah vloženega predloga novele.