Upravni odbor muzeja je "izjemno zaskrbljen" zaradi razstave teh 25 spornih slik, a tudi zaradi "neprimernega" elektronskega sporočila, ki ga je zdaj že nekdanji izvršni direktor muzeja Aaron De Groft poslal neimenovani akademikinji. Neprimerno sporočilo je sledilo namreč prošnji te strokovnjakinje za področje umetnosti, da se njenega imena ne navaja za namene promocije dotične razstave, je po poročanju Associated Pressa (AP) dejala predsednica muzejskega sveta Cynthia Brumback. "Začeli smo uradni postopek za obravnavo teh zadev, saj so v neskladju z vrednotami te ustanove, našimi poslovnimi standardi in našimi standardi vedenja," je še dodala predsednica muzejskega sveta. Ob tem ni navedla, ali je De Groft odstopil ali bil odpuščen.

De Groft je omenjeno strokovnjakinjo pozval, naj "utihne", njenemu delodajalcu pa je zagrozil, da bo javno razkril, da je prejela 60 tisoč dolarjev (dobrih 57 tisoč evrov) za pisanje poročila o teh umetninah, potem ko je izrazila željo, da se je ne povezuje več promocijo teh del. Prav tako je obvestila muzej, da bo po njenem šlo za obrekovanje, če bi muzej še naprej uporabljal njeno ime, je mogoče razbrati iz naloga za preiskavo, ki je bil objavljenim na dan, ko je FBI izvedel racijo v muzejskih prostorih.

"Hočeš, da objavimo, da si prejela 60 tisoč dolarjev, da si to napisala? Dobro, potem. Utihni. Vzela si denar. Nehaj biti svetejša od same sebe. To si storila ti, ne jaz ali kdor koli drug," je nadalje zapisal De Groft v svojem elektronskem sporočilu, navedenem v nalogu za preiskavo. "Molči zdaj, je moj najboljši nasvet. Prave so in legitimne. Ti to veš. Groziš napačnim ljudem. Počni svojo akademsko stvar in ostani v tej omejeni liniji," je še mogoče prebrati v njegovem sporočilu.

Glede na nalog za preiskavo so zvezni preiskovalci kriminala na področju umetnosti teh 25 spornih slik začeli preučevali že kmalu po njihovem odkritju leta 2012, saj so takoj vzniknili dvomi o njihovi pristnosti. Muzej umetnosti Orlandu je bil sploh prva ustanova, pripravljena dejansko razstaviti ta dela, ki bi naj bila najdena v stari omarici za shranjevanje v Los Angelesu mnoga leta po tem, ko je Jean-Michel Basquiat umrl leta 1988 zaradi prevelikega odmerka mamil pri 27 letih.

Umetnine naj bi domnevno nastale leta 1982, vendar so strokovnjaki poudarili, da je karton, uporabljen pri vsaj eni izmed njih, vključeval pisavo, ki jo je dostavna služba FedEx začela uporabljati šele leta 1994, piše v nalogu za preiskavo. Televizijski scenarist Thad Mumford, lastnik omenjene omarice za shranjevanje, je preiskovalcem pred leti povedal, da ni nikoli posedoval nobenega Basquiatovega dela, pa tudi, da umetnin sploh ni bilo v omarici, ko je nazadnje imel opravka z njeno vsebino. Mumford je umrl leta 2018.

De Groft je že večkrat vztrajal, da so umetnine pristne. Preden je prišel na čelo muzeja v Orlandu, je bil direktor Muzeja umetnosti Muscarelle v Williamsburgu v Virginiji in namestnik direktorja Muzeja umetnosti John and Mable Ringling v Sarasoti na Floridi.