V takem času se je likovno in osebnostno oblikoval mladi Basquiat, prezgodaj umrli umetnik, ki je danes na dražbah eno bolj iskanih imen. V ta čas se poglablja nov dokumentarni film Sare Driver, režiserke, ki je bila tudi sama prisotna na takratnem živahnem kulturnem newyorškem prizorišču.

Dokumentarec Boom For Real: The Late Teenage Years of Jean-Michel Basquiat, ki je maja prišel v ameriške kinematografe, je na eni strani torej portret umetnika v njegovih poznih najstniških letih, hkrati pa tudi newyorškega umetniškega prizorišča v enem najbolj zanimivih in plodovitih obdobij mesta. Sara Driver je film ustvarjala v tesnem sodelovanju z umetnikovimi prijatelji in drugimi umetniki, ki so se oblikovali ravno v tistem času – pred kamero med drugim spregovorijo Jim Jarmusch, James Nares, Fab Five Freddy, Glenn O’Brien, Kenny Scharf, Lee Quinones in Patricia Field.

Naslanja se na njihove pripovedi in anekdote, ki jih preplete s še nikoli videnimi Basquiatovimi deli, zapisi in fotografijami, da bi naslikala čas, ki se ga marsikdo spominja kot zlatih let mesta, čas, ko je bilo razumevanje uspeha povsem drugačno, kot je danes. "Definicije slave, uspeha in ambicij so bile precej drugačne od današnjih – vrhunec uspeha je bil, če si bil obubožan, a objavljen pesnik. Predsednik Reagan, pritok denarja, AIDS in mamila so po letu 1981 spremenile vse," je o obdobju dejala Sara Driver. To je torej tudi zgodba o New Yorku, preden se je spremenil.

Režiserka je dragoceno gradivo našla v delih in zapisih ter 150 fotografijah, ki jih je pred 30 leti posnela in skrbno shranila Basquiatova prijateljica Alexis Adler. Pri njej je umetnik leta 1979 našel zatočišče, ko mu je zaupala ključe svojega stanovanja, kjer je lahko v miru raziskoval in razvijal svoj talent.

Film raziskuje gibanja, ki so se dotaknila Basquiata, ko je iskal svoj likovni izraz, pa tudi vpliv, ki ga je nanj imelo mesto samo. Kot je o filmu dejala režiserka, ta pokaže Basquiatovo človečnost in se pri tem izogiba mitifikaciji. "Tri desetletja po smrti se ga ceni kot veliko likovno ime 20. stoletja, človeka, ki ni bil le izjemen in profiliran umetnik, ampak je navsezadnje odprl sicer zaprt in elitistični beli umetniški svet. Sama ga vidim kot mešanico med Rimbaudom in Mozartom – genialen, poetičen šaljivec s silovitim ustvarjalnim impulzom," režiserkine besede navaja portal Artdaily.